Appeal dismissed: Debt relief denied due to disproportionate obligations taken during the five-year pre-bankruptcy period.

I. Pritožba dolžnice se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Pritožbeno sodišče se pridružuje mnenju sodišča prve stopnje, da lahko verjame, da je imela dolžnica finančne težave zaradi težkih življenjskih preizkušenj, vendar pa kljub temu ni mogoče nuditi sodnega varstva njenemu ravnanju, ki ni bilo vestno niti pošteno do upnikov. Prevzemala je namreč obveznosti, ki so bile nesorazmerne z njenim premoženjskim stanjem.

Navedbe o tem, da je izgubila moža in ostala sama z mladoletnima otrokoma in da ima psihične ter fizične zdravstvene težave, so sicer žalostne in jih pritožbeno sodišče razume, vendar pa ne morejo opravičevati njenega ravnanja, ki ni bilo pošteno niti vestno in ne more iti na breme upnikov. Sodišče je zavezano soditi po ustavi in zakonih, kar pomeni, da ne sme sprejemati odločitev, ki ne bi temeljile na ugotovljenih dejstvih in v tem primeru ZFPPIPP, četudi lahko razume težko situacijo, v kateri živi dolžnica.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru upnika E. d. o. o. z dne 29. 6. 2021 (PD 73) in postopek odpusta obveznosti po sklepu tega sodišča z dne 4. 9. 2019 (PD 23) ustavilo ter predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper takšen sklep se je laično pritožila dolžnica in predlagala, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in ohrani odpust obveznosti v veljavi.

3. Na pritožbo je odgovoril upnik E. d. o. o. in predlagal, da jo višje sodišče zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

4. Prav tako je na pritožbo odgovoril upravitelj, ki je navedel, da naj višje sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil po predlogu dolžnice s sklepom z dne 4. 9. 2019 (PD 23) pričet postopek odpusta obveznosti. Zoper ta odpust je ugovarjal upnik E. d. o. o., ki je v skladu s prvim odstavkom 403. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) izkazal, da obstaja ovira za odpust obveznosti iz tretjega odstavka 399. člena tega zakona, saj je dolžnica v času pet let pred uvedbo stečajnega postopka prevzemala obveznosti, ki so bile nesorazmerne z njenim premoženjskim stanjem (3. točka četrtega odstavka 399.člena ZFPPIPP).

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz določb 399. člena ZFPPIPP izhaja, da je namen odpusta obveznosti poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti s premoženjem, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja. Odpust obveznosti ni dovoljen, če iz ravnanj stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti.

Iz listin ter zaslišanj dolžnice izhaja, da je dolžnica na obroke kupovala mobilne telefone višjega cenovnega razreda pri različnih ponudnikih, ki jih je potem prodajala naprej, obroke pa prenehala plačevati. Podobno je storila ob nakupu toplotne črpalke, prav tako je bila lastnica 12-ih različnih avtomobilov, vse v obdobju petih let pred uvedbo stečajnega postopka.

7. Pritožbeno sodišče se pridružuje mnenju sodišča prve stopnje, da lahko verjame, da je imela dolžnica finančne težave zaradi težkih življenjskih preizkušenj, vendar pa kljub temu ni mogoče nuditi sodnega varstva njenemu ravnanju, ki ni bilo vestno niti pošteno do upnikov. Prevzemala je namreč obveznosti, ki so bile nesorazmerne z njenim premoženjskim stanjem (3. točka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo odpust obveznosti.

8. Pritožbene navedbe, da je telefone kupovala za golo preživetje in plačilo položnic, ne morejo opravičiti tega, da je prevzemala obveznosti, ki jih ni bila sposobna poravnati in da je takšen način preživetja v nasprotju s poštenim ter vestnim ravnanjem do drugih. Glede tega, da avtomobili niso bili njena last, pač pa od sina in brata, prav tako ni podala prepričljivih trditev, še manj dokazov.

9. Glede navedb, da prodajalci telefonov in drugih premičnin, ki jih je kupovala na obroke, niso preverili ali je sposobna plačevanja, torej da je krivda na strani prodajalcev, pa ne more spremeniti dejstva, da je ona sama prevzemala nesorazmerne obveznosti in da za lastna dejanja, ne more prelagati “krivde“ na druge.

10. Pavšalne so tudi njene navedbe, da je dobila informacije, da nekatere bremenijo še večji dolgovi in se jim obveznosti odpustijo, saj jih ni podkrepila s konkretnimi dejstvi, ki naj bi vplivala na njen pravni položaj. Navedbe o tem, da je izgubila moža in ostala sama z mladoletnima otrokoma in da ima psihične ter fizične zdravstvene težave, so sicer žalostne in jih pritožbeno sodišče razume, vendar pa ne morejo opravičevati njenega ravnanja, ki ni bilo pošteno niti vestno in ne more iti na breme upnikov. Sodišče je zavezano soditi po ustavi in zakonih, kar pomeni, da ne sme sprejemati odločitev, ki ne bi temeljile na ugotovljenih dejstvih in v tem primeru ZFPPIPP, četudi lahko razume težko situacijo, v kateri živi dolžnica.

11. Glede na vse navedeno je bilo treba pritožbo dolžnice zavrniti. Njene razloge je pritožbeno sodišče kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).