Appeal dismissed; foreign EU traffic fine enforcement requires mutual recognition without re-examining facts.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

V zvezi s pritožbenimi navedbami, da prekrška, ki se ji ga očita, ni storila ona, ker se je v času storitve prekrška nahajala na delovnem mestu v C., je potrebno poudariti, da se te navedbe nanašajo na dejansko stanje samega prekrška, o katerem je bilo pravnomočno odločeno. Ne glede na to, ali so te navedbe pravilne in resnične, v okviru predmetnega postopka odločitve prekrškovnega organa druge države članice EU ni mogoče spremeniti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se odločba prekrškovnega organa v Avstriji Bezirkshauptmannschaft Spitall an der Drau z dne 25. 9. 2020, ki je postala pravnomočna 2. 3. 2021, s katero je bilo storilki J. K. zaradi prekrška po 10.a odstavku 52. člena Zakona o cestnem prometu naloženo plačilo globe v višini 95,00 EUR, prizna in izvrši ter da je storilka dolžna plačati navedeni znesek po priloženem plačilnem nalogu v 15 dneh od pravnomočnosti tega sklepa, v kolikor pa v roku ne bo plačala, bo izterjana prisilno ter da lahko po poteku roka za plačilo pri Finančni upravi Republike Slovenije predlaga obročno plačilo.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilka, ki smiselno uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka o prekršku in zmotne ugotovitve dejanskega stanja po 1. in 3. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1). V pritožbi navaja, da je večkrat prejela pošto, ki je zaradi nemškega jezika ni razumela, ko pa je prejela tudi slovenski prevod, je nanj tudi odgovorila in podala zahtevo za sodno varstvo in da ne razume, zakaj tega niso upoštevali. Nadalje zatrjuje, da tega prekrška ni storila, saj je v času storitve prekrška bila na delovnem mestu, o čemer prilaga tudi dokazila, kdo je vozil pa ni dolžna povedati, saj gre za bližnje osebe, zoper katere ni dolžna izpovedovati. Predlaga, da se jo oprosti očitanega prekrška.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V postopku priznanja in izvršitve odločbe, s katero je storilcu v drugi državi članici EU izrečena denarna kazen v kazenskem ali prekrškovnem postopku, domače sodišče v skladu s prvim odstavkom 190.člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) o priznanju odloča na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti, ter obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje. V skladu z osmim odstavkom 190. člena ZSKZDČEU-1 z izjemo ugotavljanja morebitne nedopustnosti izvrševanja, domače sodišče prizna odločbo brez posebnega obravnavanja in brez odlašanja ukrene vse, kar je potrebno za njeno izvršitev. Pri tem je vezano na načelo vzajemnega priznavanja, ki je določeno v 3. členu ZSKZDČEU-1, v skladu s katerim pristojni organi v Republiki Sloveniji izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članice na podlagi vzajemnega priznavanja odločb in pri odločanju ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa ta zakon.

5. V predmetnem postopku odločanja o priznanju in izvršitvi odločbe tujega prekrškovnega organa je sodišče prve stopnje ob upoštevanju določb ZSKZDČEU-1 ugotovilo, da ni podana nobena od predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje, ki jih določa 186. člen ZSKZDČEU-1, zaradi česar je odločilo, da se odločba prizna in izvrši. Pri tem pa je v 7. točki obrazložitve pojasnilo, je storilki bila izrečena denarna kazen zaradi prekrška prekoračitve hitrosti vožnje, ki ga je storila 7. 7. 2020 ob 18.34 uri na območju Trebesinga, na avtocesti A10.

6. Pristojni organ države izdaje je predlogu za priznanje in izvršitev priložil overjen prepis odločbe (kazenske odredbe) z dne 25. 9. 2020, s katero je bila storilki izrečena denarna kazen v nemščini, njen prevod v slovenski jezik ter vročilnico, ki izkazuje, da je ta odločba bila storilki vročena 15. 10. 2020. Priložena pa je tudi odločba (sklep) pristojnega organa države izdaje z dne 25. 1. 2021 (list. št. 9), iz katere izhaja, da se vloga storilke, vložena po e-pošti 26. 10. 2020, zavrača zaradi oblične pomanjkljivosti. Kot izhaja iz priložene vročilnice, je bila ta odločba pristojnega organa z dne 25. 1. 2021 storilki vročena 1. 2. 2021. Zoper to odločitev bi lahko storilka v roku 4 tednov od prejema vložila pritožbo, vendar tega očitno ni storila. S tem sta tako odločitev o zavrženju njene „zahteve za sodno varstvo“ zoper odločbo, s katero ji je izrečena denarna kazen, kot tudi kazenska odredba postali pravnomočni. Ker je pristojni organ odločil o storilkini „zahtevi za sodno varstvo“ in jo s svojo odločitvijo seznanil, bistveni deli odločbe o zavrženju pa so bili prevedeni v slovenski jezik, so neutemeljene pritožbene navedbe storilke, da ne razume, zakaj njene „zahteve za sodno varstvo“ niso upoštevali.

7. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da prekrška, ki se ji ga očita, ni storila ona, ker se je v času storitve prekrška nahajala na delovnem mestu v C., kar dokazuje s fotokopijo dveh računov, ki jih je kot natakarica izdala v navedenem času, je potrebno poudariti, da se te navedbe nanašajo na dejansko stanje samega prekrška, o katerem je bilo pravnomočno odločeno. Ker je o odgovornosti storilke za storjeni prekršek že bilo odločeno in je odločba o prekršku pristojnega organa države izdaje postala pravnomočna ter zaradi načela vezanosti na pravnomočne odločbe sodišč in drugih organov, se niti prvostopenjsko, niti pritožbeno sodišče ne moreta in ne smeta spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti take odločbe. Ne glede na to, ali so te navedbe pravilne in resnične, v okviru predmetnega postopka odločitve prekrškovnega organa druge države članice EU ni mogoče spremeniti in ni mogoče slediti pritožbenemu predlogu, da jo pritožbeno sodišče oprosti očitanega prekrška.

8. Glede na navedeno in ker tudi v okviru uradnega preizkusa v skladu s 159. členom ZP-1 pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je storilkino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).