Appeal dismissed; domestic court cannot review foreign penalty decision's validity in recognition proceedings.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

V okviru postopka za priznanje in izvršitev odločbe pristojnega organa države izdaje se domače sodišče ne more in ne sme spuščati v pravilnost odločbe o prekršku, ki je po podatkih pristojnega organa države izdaje odločba pravnomočna, zaradi česar sklepa o priznanju in izvršitvi odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje ni mogoče uspešno izpodbijati z zatrjevanjem, da storilec prekrška ni storil.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se odločba prekrškovnega organa v Avstriji Landespolizeidirektion Wien z dne 6. 10. 2020, ki je postala pravnomočna 28. 10. 2020, s katero je bilo storilcu D. F. zaradi prekrška po drugem odstavku 103. člena Zakona o motornih vozilih naloženo plačilo globe v višini 100,00 EUR, prizna in izvrši ter da je storilec dolžan plačati globo v višini 100,00 EUR po priloženem plačilnem nalogu v 15 dneh od pravnomočnosti tega sklepa, v kolikor pa v roku ne bo plačal, bo izterjana prisilno ter da lahko po poteku roka za plačilo pri Finančni upravi Republike Slovenije predlaga obročno plačilo.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec, ki smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja po 3. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1) in smiselno predlaga spremembo izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V postopku priznanja in izvršitve odločbe, s katero je storilcu v drugi državi članici EU izrečena denarna kazen v kazenskem ali prekrškovnem postopku, domače sodišče v skladu s prvim odstavkom 190.člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) o priznanju odloča na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti, ter obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje. V skladu z osmim odstavkom 190. člena ZSKZDČEU-1 z izjemo ugotavljanja morebitne nedopustnosti izvrševanja, domače sodišče prizna odločbo brez posebnega obravnavanja in brez odlašanja ukrene vse, kar je potrebno za njeno izvršitev. Pri tem je vezano na načelo vzajemnega priznavanja, ki je določeno v 3. členu ZSKZDČEU-1, v skladu s katerim pristojni organi v Republiki Sloveniji izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članice na podlagi vzajemnega priznavanja odločb in pri odločanju ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa ta zakon. V okviru postopka za priznanje in izvršitev odločbe pristojnega organa države izdaje se domače sodišče ne more in ne sme spuščati v pravilnost odločbe o prekršku, ki je po podatkih pristojnega organa države izdaje odločba pravnomočna, zaradi česar sklepa o priznanju in izvršitvi odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje ni mogoče uspešno izpodbijati z zatrjevanjem, da storilec prekrška ni storil.

5. V predmetnem postopku odločanja o priznanju in izvršitvi odločbe tujega prekrškovnega organa je sodišče prve stopnje ob upoštevanju določb ZSKZDČEU-1 ugotovilo, da ni podana nobena od predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje, ki jih določa 186. člen ZSKZDČEU-1, zaradi česar je odločilo, da se odločba prizna in izvrši. Pri tem pa je v 5. točki obrazložitve pojasnilo, je storilec bil spoznan za odgovornega storitve prekrška, ki ga je storil s tem, ko kot odgovorna oseba pravnega subjekta, ki je lastnik vozila, s katerim je bil storjen prekršek, v roku dveh tednov od prejema poziva pristojnemu organu ni posredoval informacije o tem, kdo je vozil oziroma parkiral vozilo z registrsko številko W-588... dne 27. 6. 2020 ob 12.49 uri na Dunaju, avtocesta A2, rampa 5, cestni kilometer 1,231. Storilcu torej ni bila izrečena globa zaradi prekrška, ki je bil storjen z motornim vozilom, temveč zaradi lastnega prekrška, ko ni odgovoril na poziv pristojnega organa države izdaje. Tako so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa nerelevantne pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da je prekršek očitno storil njihov delavec S. S., ki je zaposlen v avstrijski podružnici T. GmbH Wien, medtem ko S. C. v podjetju v Avstriji ni bil prisoten in tega vozila nikoli ni uporabljal. Te navedbe bi moral storilec podati v izjavi, ki bi jo moral poslati avstrijskemu organu v roku dveh tednov od prejema poziva na izjasnitev, a tega očitno ni storil, zaradi česar mu je bila izdana odločba o prekršku. Po podatkih iz spisovnega gradiva je bila ta odločba o prekršku storilcu vročena 13. 10. 2020 na naslovu njegovega stalnega bivališča v Sloveniji in so zato neutemeljene pritožbene navedbe, da je bila globa za prekršek očitno poslana podružnici podjetja v Avstriji oz. na naslov te podružnice, kjer se storilec ne nahaja. Glede na izkazano vročitev odločbe o prekršku pa tudi ni podan smiselno zatrjevan razlog za zavrnitev priznanja iz 9. točke 186. člena ZSKZDČEU-1 tj. ker storilcu ni bila dana možnost, da bi se izjavil o prekršku.

6. V zvezi s trditvami, da s prekrškom ni bil seznanjen, s čimer smiselno zatrjuje, da mu v postopku pred prekrškovnim organom Republike Avstrije ni bila dana možnost pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločba o prekršku bila storilcu osebno vročena 6. 11. 2019 na naslovu njegovega stalnega prebivališča skupaj s prevodom bistevnih delov v slovenski jezik ter poukom o pravici do izpodbijanja odločbe. Tako so tudi smiselno uveljavljanje trditve o kršitvi pravice do izjave v postopku neutemeljene.

7. Glede na navedeno in ker tudi v okviru uradnega preizkusa v skladu s 159. členom ZP-1 pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).