Appeal dismissed; court rejects work substitution for fine due to high recidivism risk despite lack of funds.

I. Pritožba obsojenega C. G. se kot neutemeljena zavrne.

II. Obsojenec se oprosti plačila sodne takse.

[JEDRO]

Utemeljenost predloga, da se izvrši denarna kazen na način, da obsojenec opravi delo v splošno korist, presoja sodišče na podlagi četrtega in petega odstavka 87. člena, pri tem pa upošteva pogoje iz devetega odstavka 86. člena KZ-1. Pri njihovi presoji je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da obsežna obsojenčeva predkaznovanost ne dopušča sklepanja, da pri njem ni nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja na prostosti in je obsojenčev predlog utemeljeno zavrnilo, medtem ko denarne zmožnosti obsojenca za plačilo denarne kazni na presojo utemeljenosti predloga nimajo vpliva.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Murski Soboti je s sklepom II Kr 36128/2020 z dne 20. 9. 2021 predlog obsojenega C. G. za nadomestitev denarne kazni z delom v splošno korist zavrnilo.

2. Zoper sklep se je obsojenec pritožil. V pritožbi navaja, da se s sklepom ne strinja, ker je bil dvakrat po krivem obsojen nasilništva in meni, da je upravičen, da se mu denarna kazen nadomesti z delom, sicer pa tudi nima denarja za njeno plačilo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Povzete pritožbene navedbe ne morejo omajati pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, da predlogu obsojenega C. G. za izvršitev denarne kazni na način, da opravi delo v splošno korist, ne ugodi. V sklepu je sodišče prve stopnje utemeljeno poudarilo, da je obsojenec povratnik, ki je bil pravnomočno obsojen za več kaznivih dejanj z elementi nasilja, za katera so mu bile izrečene pogojne obsodbe, pa očitno nanj niso vplivale tako, da kaznivih dejanj ne bi ponavljal in da zato ni mogoče ustvariti pozitivne prognoze glede njegovega nadaljnjega ravnanja in vedenja ter sklepati, da kaznivih dejanj več ne bo ponavljal, saj je kljub izrečenim opozorilnim sankcijam s kriminalnim početjem nadaljeval, to pa kaže na njegov negativen odnos do pravnih in družbenih norm ter vrednot. Pritožbeno sodišče se s povzetim strinja, prav tako z zaključkom prvostopenjskega sodišča, da je lahko le v celoti izvršena denarna kazen pravično povračilo za storjeno kaznivo dejanje in bo nanj vplivala tako, da ga bo od kaznivega ravnanja odvračala.

5. Utemeljenost predloga, da se izvrši denarna kazen na način, da obsojenec opravi delo v splošno korist, presoja sodišče na podlagi četrtega in petega odstavka 87. člena, pri tem pa upošteva pogoje iz devetega odstavka 86. člena KZ-1. Pri njihovi presoji je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da obsežna obsojenčeva predkaznovanost ne dopušča sklepanja, da pri njem ni nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja na prostosti in je obsojenčev predlog utemeljeno zavrnilo, medtem ko denarne zmožnosti obsojenca za plačilo denarne kazni na presojo utemeljenosti predloga nimajo vpliva. Prav tako ne njegovo subjektivno prepričanje, izraženo v pritožbi, da je bil po krivem obsojen za nasilništvo, ki kaže na njegov nekritičen odnos do storjenih kaznivih dejanj in potrjuje pravilnost zaključka prvostopenjskega sodišča, da ni podlage za sklepanje, da pri obsojencu ni nevarnosti, da bo kazniva dejanja ponavljal.

6. Po obrazloženem, ker je sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit, pritožba obsojenca pa neutemeljena, je pritožbeno sodišče odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

7. Ker je obsojenec dolžan plačati denarno kazen, izrečeno s pravnomočno sodbo, in glede na višino njegove pokojnine, je pritožbeno sodišče odločilo, da ga sodne takse kot stroška pritožbenega postopka zaradi neuspešne pritožbe oprosti (četrti odstavek 95. člena in prvi odstavek 98. člena ZKP).