Supreme Court allows partial appeal review regarding fundamental factual changes without oral hearing.

I. Revizija se dopusti glede vprašanj: „1. Ali je višje sodišče s tem, ko ni izvedlo pritožbene obravnave in je sprejelo diametralno drugačno odločitev (spremenilo dejansko stanje) od sodišča prve stopnje, kršilo načelo ustnosti in neposrednosti ter načelo kontradiktornosti pri izvedbi dokazov? 2. Ali je višje sodišče v primeru, ko ugotovi drugačno dejansko stanje od sodišča prve stopnje in sprejme diametralno drugačno določitev od sodišča prve stopnje ter tako spremeni dokazno oceno neposredno izvedenih dokazov glede ugotavljanja pravega, resničnega namena in namere pogodbenih strank pri sklepanju pogodb in celotnega posla, dolžno opraviti pritožbeno obravnavo?“

II. V preostalem se predlog za dopustitev revizije zavrne.

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanj:

- ali je višje sodišče s tem, ko ni izvedlo pritožbene obravnave in je sprejelo diametralno drugačno odločitev (spremenilo dejansko stanje) od sodišča prve stopnje, kršilo načelo ustnosti in neposrednosti ter načelo kontradiktornosti pri izvedbi dokazov,

- ali je višje sodišče v primeru, ko ugotovi drugačno dejansko stanje od sodišča prve stopnje in sprejme diametralno drugačno določitev od sodišča prve stopnje ter tako spremeni dokazno oceno neposredno izvedenih dokazov glede ugotavljanja pravega, resničnega namena in namere pogodbenih strank pri sklepanju pogodb in celotnega posla, dolžno opraviti pritožbeno obravnavo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnica trdi, da ima na stanovanju, na katerega je toženka kot upnica posegla v izvršbi, pravico, ki izvršbo preprečuje.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Izvedlo je obsežen listinski dokazni postopek in zaslišalo tožnico. Ključna ugotovitev v razmerju do predlaganih vprašanj je, da pri sklepanju pogodb (leta 2001 in 2007) ni šlo za dve najemni razmerji, temveč za eno samo, in sicer je kasnejša pogodba nadomestila prejšnjo, ker je bila taka pogodbena volja. Ker je bila („druga“) pogodba sodno odpovedana, tožnica nima podlage za bivanje.

3. Sodišče druge stopnje je tožničini pritožbi ugodilo. Drugače od sodišča prve stopnje je presodilo, da sta bili najemni razmerji dve, da leta 2007 volje za prenovitev pogodbe ni bilo in da toženka ni uspela ovreči tožničine trditve, da podlago za bivanje v stanovanju predstavlja pogodba iz leta 2001.

4. Proti sodbi sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila predlog za dopustitev revizije. Navaja, da sta pogodbi glede bistvenega identični. Kasnejša odraža kasneje soglasje pogodbenih strank glede razmerja in ima prednost pred prejšnjo; te ni več, saj ne more obstajati dvojno pogodbeno razmerje med istima strankama za isti predmet. Najemno razmerje je bilo vseskozi enako. Opozarja na nedopustno prakso Višjega sodišča v Celju, ki odloča, ne da bi izvajalo pritožbene obravnave, in to kljub že podanim opozorilom Vrhovnega sodišča. Višje sodišče je ugotavljalo namen pogodbenih strank in ga ugotovilo drugače, kot je to storilo sodišče prve stopnje, tega pa brez izvedbe glavne obravnave glede na nasprotujoče si trditve v postopku pred sodiščem prve stopnje ne bi smelo. Poleg tega taka pogodbena volja ne izhaja niti iz tožničinega zaslišanja, podanega pred sodiščem prve stopnje. Višjemu sodišču očita še, da se ni opredelilo do njenih navedb iz odgovora na pritožbo ter da je do ugotovitve, da namen strank razmerja iz leta 2001 v kasnejši pogodbi iz 2007 ni vsebovan, prišlo samo, brez izvedbe kontradiktornega postopka in možnosti izjave. Predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti vprašanja: 1. Ali je s sklenitvijo najemne pogodbe za najem neprofitnega stanovanja z dne 16. 2. 2007 prenehala veljati najemna pogodba za najem neprofitnega stanovanja, sklenjena 26. 11. 2001? 2. Ali sta lahko sočasno med istim najemodajalcem in istim najemnikom za isto stanovanje (predmet pogodbe) in ob identičnih pogojih najema v veljavi hkrati dve najemi pogodbi za najem neprofitnega stanovanja? 3. Ali sklenitev nove najemne pogodbe med istim najemodajalcem in istim najemnikom za isto stanovanje (predmet pogodbe) in ob identičnih pogojih najema nadomesti prejšnjo najemno pogodbo? 4. Ali je višje sodišče s tem, ko ni izvedlo pritožbene obravnave in je sprejelo diametralno drugačno odločitev (spremenilo dejansko stanje) od sodišča prve stopnje, kršilo načelo ustnosti in neposrednosti ter načelo kontradiktornosti pri izvedbi dokazov? 5. Ali je višje sodišče v primeru, ko ugotovi drugačno dejansko stanje od sodišča prve stopnje in sprejme diametralno drugačno določitev od sodišča prve stopnje ter tako spremeni dokazno oceno neposredno izvedenih dokazov glede ugotavljanja pravega, resničnega namena in namere pogodbenih strank pri sklepanju pogodb in celotnega posla, dolžno opraviti pritožbeno obravnavo?

5. Predlog je delno utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče zaključuje, da so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni glede vprašanj, navedenih v 1. točki izreka tega sklepa, zato je revizijo v skladu z drugim odstavkom 367.a člena ZPP v tem obsegu dopustilo.

7. V preostalem niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, zato je Vrhovno sodišče preostali del predloga v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP zavrnilo.

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).