Appeal allowed; lower court failed to state mandatory side penalty and safety measure reasons.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Po proučitvi razlogov izpodbijane sodbe, pritožbenih navedb in spisovnih podatkov višje sodišče ugotavlja, da pritožnica utemeljeno opozarja, da v sodbi niso navedeni razlogi o tem, zakaj sodišče obdolžencu ni izreklo stranske kazni, ki je predpisana v tretjem odstavku 324. člena KZ-1. Iz te določbe izhaja, da se storilca kaznuje za dejanje iz prvega odstavka 324. člena KZ-1 z denarno kaznijo ali zaporom od treh mesecev do treh let in s prepovedjo vožnje motornega vozila. Tako predpisana stranska kazen prepoved vožnje motornega vozila je torej predpisana obligatorno. Pritožnica je v zvezi s tem sicer uveljavljala kršitev kazenskega zakona, višje sodišče pa po vsebini uveljavljeno kršitev ocenjuje kot bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP zaradi ocene, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, ki se nanašajo ne predmet obtožbe in druge odločitve, ki jih sodišče sprejme v zvezi z obtožbo in jih mora navesti v pisno izdelani sodbi, upoštevaje določbe sedmega do desetega odstavka 364. člena ZKP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo obdolženega A. A., potem ko je ta priznal krivdo, spoznalo za krivega kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu po 3. točki prvega odstavka v zvezi s tretjim in šestim odstavkom 324. člena Kazenskega zakonika-1 (KZ-1). Izreklo mu je kazen deset mesecev zapora in odločilo, da se izrečena kazen izvrši tako, da obdolženi namesto kazni zapora opravi 600 ur dela v splošno korist, v času dveh let od izvršljivosti sodbe. Obdolžencu je izreklo tudi varstveno nadzorstvo za čas dveh let, določilo način izvrševanja dela v splošno korist in posledice neizpolnjevanja nalog v okviru dela v splošno korist ali drugačnega kršenja obveznosti iz dela v splošno korist ali izmikanja stikov s svetovalcem. Obdolžencu je odvzelo motorno vozilo znamke Land Rover ..., reg. oznake ... ter odločilo, da se obdolžencu novo vozniško dovoljenje ne sme izdati eno leto. Glede stroškov kazenskega postopka je odločilo, da jih je obdolženec dolžan plačati v obsegu, kot izhaja iz izreka sodbe.

2. Zoper navedeno sodbo se je pritožila okrajna državna tožilka zaradi kršitve kazenskega zakona in zaradi odločbe o varnostnem ukrepu. Predlagala je ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijane sodbe glede odločbe o varnostnem ukrepu, na način, da se obdolžencu izreče varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja, tako da se obdolžencu vozniško dovoljenje za vožnjo vseh kategorij motornih in priklopnih vozil ne sme izdati za čas enega leta od pravnomočnosti sodbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po proučitvi razlogov izpodbijane sodbe, pritožbenih navedb in spisovnih podatkov višje sodišče ugotavlja, da pritožnica utemeljeno opozarja, da v sodbi niso navedeni razlogi o tem, zakaj sodišče obdolžencu ni izreklo stranske kazni, ki je predpisana v tretjem odstavku 324. člena KZ-1. Iz te določbe izhaja, da se storilca kaznuje za dejanje iz prvega odstavka 324. člena KZ-1 z denarno kaznijo ali zaporom od treh mesecev do treh let in s prepovedjo vožnje motornega vozila. Tako predpisana stranska kazen prepoved vožnje motornega vozila je torej predpisana obligatorno. Pritožnica je v zvezi s tem sicer uveljavljala kršitev kazenskega zakona, višje sodišče pa po vsebini uveljavljeno kršitev ocenjuje kot bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP zaradi ocene, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, ki se nanašajo ne predmet obtožbe in druge odločitve, ki jih sodišče sprejme v zvezi z obtožbo in jih mora navesti v pisno izdelani sodbi, upoštevaje določbe sedmega do desetega odstavka 364. člena ZKP.

5. Čeprav je že ta ugotovitev narekovala razveljavitev izpodbijane sodbe, višje sodišče pritrjuje tudi navedbam pritožnice, da obdolžencu izrečen varnostni ukrep ni bil izrečen v skladu z določbo prvega odstavka 72. člena KZ-1, ker iz izreka le-tega dejansko ne izhaja konkretizirana vrsta oziroma kategorija vozil, na katere se prepoved nanaša, prav tako ukrep ni ustrezno časovno zamejen, kar vse so pomanjkljivosti, ki jih bo sodišče lahko odpravilo v ponovnem postopku, potem, ko bo v fazi naroka za izrek kazenske sankcije ponovno moralo odločiti o izreku kazenske sankcije obdolžencu ter o morebiti izrečenem varnostnem ukrepu, kar bo moralo utemeljiti s popolnimi in prepričljivimi razlogi.