Supreme Court rejects delegation request, ruling impartiality can be secured by reassigning judges.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected a request to delegate jurisdiction to another court due to potential bias. The applicant argued that a judge on the panel had discussed the case with colleagues and acted as a disciplinary committee president, creating an appearance of partiality. The court held that impartiality can be ensured by excluding the specific judges involved and reassigning the case to other judges.
Legislator headnote
AI generated67. člen Zakona o pravdnem postopku; 23. člen Ustave RS: Delegation of jurisdiction is a procedural instrument to ensure constitutional rights to impartial trial, but it is not required if the appearance of impartiality can be secured through the reassignment of judges.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Iz predloga ne izhaja, da z organizacijo dela o zadevi ne bi mogli odločati drugi sodniki (tj. sodniki, ki z letnim razporedom niso razporejeni na pravdni oddelek, temveč na druge oddelke). Videz nepristranskosti je v tem postopku torej mogoče zagotoviti z ustrezno organizacijo dela – izločitvijo „okuženih“ sodnikov in predodelitvijo zadeve.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Okrajno sodišče v Mariboru je Vrhovnemu sodišču posredovalo predlog za delegacijo pristojnosti. Navaja, da je predsednik disciplinske komisije pri toženi stranki, ki ga tožnik izpodbija, sodnik tega oddelka in je že v času disciplinskega postopka, kjer se je obravnavalo tožnikovo ravnanje, z ostalimi sodniki oddelka razpravljal o pravnem vprašanju, ki se mu je porajalo, in sicer glede uporabe pravil statuta (starega ali novega). Sodnik oddelka sicer ne nastopa kot stranka postopka, je pa s tožnikom povezan, ker sta oba člana istega društva – tožene stranke in kjer je sodnik kot predsednik disciplinske komisije izdal sklep o izključitvi tožnika iz društva. Vsi sodniki pravdnega oddelka se med seboj poznajo in se dnevno srečujejo, zato bi to dejstvo lahko pri nasprotni stranki vzbudilo dvom v nepristranskost sodišča.
2. Predlog ni utemeljen.
3. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja (23. člen Ustave Republike Slovenije), je delegacija pristojnosti. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Med druge tehtne razloge sodna praksa uvršča tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. V skladu s to zahtevo je treba izključiti vsak razumen dvom v nepristranskost vseh sodnikov določenega sodišča, ki bi se lahko pojavil pri udeležencih postopka ali v javnosti.
4. Predložitveno sodišče v predlogu navaja zgolj razloge, zaradi katerih v obravnavi zadevi ne bi smeli soditi sodniki pravdnega oddelka. Ti razlogi so utemeljeni - pa ne za to, ker je eden izmed njih predsednik disciplinske komisije, ki je tožnika izključila iz tožene stranke in je ravno ta sklep predmet presoje, temveč zato, ker se je ta sodnik s kolegi o sporu znotraj društva pogovarjal in razpravljal o pravu, s čimer jih je „okužil“. Vendar pa iz predloga ne izhaja, da z organizacijo dela o zadevi ne bi mogli odločati drugi sodniki (tj. sodniki, ki z letnim razporedom niso razporejeni na pravdni oddelek, temveč na druge oddelke). Videz nepristranskosti je v tem postopku torej mogoče zagotoviti z ustrezno organizacijo dela – izločitvijo „okuženih“ sodnikov in predodelitvijo zadeve. 1
5. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
1 Okrajno sodišče v Mariboru je med večjimi okrajnimi sodišči v Republiki Sloveniji. Po aktualnem letnem razporedu z dne 10. 12. 2020, s kasnejšimi spremembami, na sodišču sodi okoli 40 sodnikov, od tega le 7 na pravdnem oddelku.