Supreme Court dismisses review application regarding co-ownership shares in marital joint property under Slovenian Property Law.

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

[JEDRO]

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožeča stranka po tožbi in tožena stranka po nasprotni tožbi (v nadaljevanju tožnik) je s tožbo zahteval, da se ugotovi, da sta nepremičnini s parc. št. 719/0 in 720/1, k. o. ... (v nadaljevanju stanovanjska hiša), skupno premoženje in da znaša njegov delež na tem premoženju ½ od celote. Podredno je zahteval, da mu je tožena stranka po tožbi in tožeča stranka po nasprotni tožbi (v nadaljevanju toženka) iz naslova vlaganj v nepremičnini dolžna plačati 56.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da stanovanjska hiša spada v skupno premoženje pravdnih strank, pri čemer znaša delež tožnika 35/100 od celote (točka I izreka). V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (točka II izreka) in ugotovilo, da ne obstoji terjatev toženke do tožnika v znesku 22.000,00 EUR (točka III izreka). Tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi je zavrnilo in odločilo, da bo o stroških postopka odločilo s posebnim sklepom po pravnomočnosti sodbe (točki IV in V izreka). Ugotovilo je, da sta pravdni stranki v toženkino stanovanje na Jezdarski ulici, ki je njeno posebno premoženje, vložili skupno premoženje. Tožnik, ki je zidar, je v obnovo stanovanja vložil svoje delo. Vendar pa na stanovanju ni mogel pridobiti stvarno pravnega deleža, temveč le terjatev v višini deleža vlaganj. S sklenitvijo menjalne pogodbe z dne 13. 12. 2006 je prišlo do menjave stanovanja za hišo. Treba je bilo zagotoviti doplačilo razlike med vrednostjo stanovanja in stanovanjske hiše v višini 12.518,77 EUR. Razlika vrednosti po menjalni pogodbi je bila pokrita predvsem iz posojila, ki je bilo najeto pri toženkinem bratu. Stanovanjska hiša je skupno premoženje pravdnih strank. Pravdni stranki sta hišo povečali in prenovili. Pravno relevantna razlika med prispevkom toženke k skupnem premoženju in tožnika je vrednost stanovanja, ki ga je v zakon prinesla toženka. V preostalem delu so bili prispevki tožnika in toženke primerljivi.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v točki I izreka spremenilo tako, da se ugotovi, da v skupno premoženje pravdnih strank spadata nepremičnini z ID znakoma ..., pri čemer znaša delež tožnika na teh nepremičninah do 203/2000 celote. V točki IV in V izreka je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ostalem je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v točkah II in III izreka potrdilo. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržalo za končno odločbo. Pojasnilo je, da je zaradi vložka toženkinega posebnega premoženja njen delež na skupnem premoženju povečan. Ker sta pravdni stranki v nakup stanovanjske hiše vložili tudi skupno premoženje (denarna sredstva iz posojila toženkinega brata), je tožnik s tem pridobil solastniški delež na navedeni nepremičnini v višini 203/2000 celote (4.000,00 EUR od 40.600,00 EUR, kolikor je znašala tržna vrednost stanovanjske hiše na dan ocenjevanja sodnega izvedenca) in ne 35/100 celote, kot je to zmotno izračunalo sodišče prve stopnje, ki svoje odločitve (izračuna) ni obrazložilo. Vsa nadaljnja vlaganja v stanovanjsko hišo po letu 2006 so bila opravljena v času veljave Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), ki je dosledno uveljavil načelo superficies solo cedit. Tožnik ima zaradi vlaganj v stanovanjsko hišo obligacijsko terjatev na povrnitev sorazmernega dela vlaganj, ki so bila izvedena iz skupnih sredstev v času trajanja zakonske zveze.

4. Tožnik je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložil predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj:

1. Ali glede skupnega premoženja zakoncev v zakonski zvezi, ki traja tako v času veljavnosti Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerij kot tudi v času veljavnosti SPZ, lahko v zvezi z v zakonu pridobljenim premoženjem oziroma z medsebojnimi stvarnimi pravicami zakoncev na tem premoženju veljata dva različna pravna režima, zlasti z upoštevanjem določbe 266. člena SPZ in načela enotnosti skupnega premoženja;

2. Ali je pravilen materialnopraven pristop višjega sodišča v sodbi I Cp 272/2021 z dne 8. 6. 2021 (v zvezi s katero tožeča stranka vlaga ta predlog) glede na okoliščino, da isto pritožbeno sodišče v drugih primerih vlaganj enega zakonca v posebno premoženje drugega zakonca predhodnega dogovora v smislu drugega odstavka 48. člena SPZ kot pogoja za utemeljenost stvarnopravnih zahtevkov ne postavlja (npr. sodba I Cp 898/2018 z dne 24. 3. 2019 v zvezi s sodbo in sklepom, opr. št. III P 258/2017 z dne 17. 4. 2018;

3. Ali je pravilen materialni pristop, ko je višje sodišče tožniku priznalo solastninski delež oziroma ugodilo stvarnopravnemu zahtevku tožnika do 203/2000 (točki 11. in 12. obrazložitve sodbe) na podlagi posojila toženkinega brata A. A. (v znesku 8.000,00 EUR obema zakoncema - pravdnima strankama, torej 4.000,00 EUR tožniku), ne pa tudi iz naslova drugih posojil oziroma kreditov zakoncev, vloženih v pridobitev in obnovo in dograditev skupnega nepremičnega premoženja, še zlasti pa iz naslova vloženega osebnega dela tožnika;

4. Zakaj pritožbeno sodišče tožniku kot vložek v nakup hiše v celoti ali vsaj delno ni priznalo povišanje vrednosti stanovanja na Jezdarski ulici, ki ga je izvedenec ocenil na 9.898,00 EUR;

5. Ali je v primeru vlaganj enega zakonca v posebno nepremično premoženje drugega zakonca, za pridobitev solastninskega deleža na tem premoženju, ob določbi drugega odstavka 51. člena ZZZDR sploh potreben predhodni dogovor v smislu drugega odstavka 48. člena SPZ, oziroma ali se drugi odstavek 48. člena SPZ oziroma določbe 48. člena SPZ nasploh nanašajo na medsebojna razmerja med zakoncema;

6. Ali je zakonca, ki vlaga v skupno, v zakonu pridobljeno premoženje, šteti za graditelja v smislu 48. člena SPZ, drugega zakonca po za lastnika v smislu istega člena?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). 1 Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP). Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami.