Appeal dismissed; claimant must state facts proving timely cost notification in the initial application, not the appeal.

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

[JEDRO]

Zaradi presoje sodišča, ali je stranka pri priglasitvi stroškov zadostila pogoju iz osmega odstavka 38. člena ZIZ, da je torej stroške priglasila takoj, ko je bila znana njihova višina, je dolžnost stranke, da že v sami vlogi, naslovljeni na sodišče prve stopnje, ko priglaša stroške postopka, v trditveni podlagi obrazloži in navede dejanske okoliščine, ki vplivajo na pravočasnost priglasitve stroškov. Stranka mora torej navesti tista pravno odločilna dejstva, ki omogočajo zapolnitev abstraktnega dejanskega stanja pravne norme „takoj“, v pritožbenem postopku namreč stranka ne more navajati novih dejanskih okoliščin, ki bi jih lahko že v postopku pred sodiščem prve stopnje oziroma v kolikor jih, jih sodišče kot pritožbeno novoto ne more več upoštevati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je predlog upnika za povračilo stroškov priglašenih v vlogi z dne 30. 9. 2021 zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep je upnik po svoji pooblaščenki vložil pritožbo s predlogom, da sodišče sklep razveljavi in odloči, da je dolžnica dolžna upniku povrniti tudi nadaljnje izvršilne stroške v višini 25,11 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku paricijskega roka dalje do plačila. V izpodbijanem sklepu je sodišče zapisalo, da upnik stroškov ni priglasil pravočasno, oziroma da ni zadostil pravnemu standardu takoj ko stroški nastanejo in je znana njihova višina. Prav tako je navedlo, da je upnik za nastanek in višino stroškov izvedel že v avgustu 2021. Navedeno ne drži. Izvršitelj je obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja poslal neposredno upniku, čeprav ga v postopku zastopa pooblaščenka. Upnik je pooblaščenki po telefonu sporočil, da je prejel neko pošto izvršitelja, da je ni razumel, nato pa je pošiljko izvršitelja še izgubil. Ravno z namenom, da ne bi prihajalo do opisane situacije, si je upnik priskrbel pooblaščenca, da bi bila vsa pisanja v izvršilnem postopku vročena pooblaščencu, ki bi pravočasno in ustrezno poskrbel za varstvo pravic stranke. Opozarja na 137. člen ZPP, da je potrebno pisanje vročiti pooblaščencu stranke. Ker izvršitelj tega ni storil, je pooblaščenka sama zaprosila za vročitev pošte izvršitelja in je sporni obračun prejela po elektronski pošti dne 17. 9. 2021. Takrat se je upnik tudi seznanil z obračunom in nato stroške priglasil pravočasno z vlogo z dne 30. 9. 2021. Dejstvo, kdaj se je torej upnik seznanil z obračunom, je zmotno ugotovljeno. Navedba na obračunu, kdaj je bil odposlan, upniku ne pove ničesar o tem, kdaj se je upnik dejansko seznanil s stroški. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Materialnopravno podlago za odločanje v konkretnem primeru določa osmi odstavek 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Ta določa, da se mora povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj , ko nastanejo in je znana njihov višina, najkasneje pa v 30 dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oziroma zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala, sicer se stroški ne priznajo. Pri tem višje sodišče navaja, da besedica takoj, pomeni pravni standard, ki ga je zapolnila sodna praksa, in sicer upnik priglasi stroške pravočasno, če jih priglasi še v roku 30 dni po njihovem nastanku. Prav zaradi presoje sodišča, ali je stranka pri priglasitvi stroškov zadostila pogoju iz osmega odstavka 38. člena ZIZ, da je torej stroške priglasila takoj, ko je bila znana njihova višina, je dolžnost stranke, da že v sami vlogi naslovljeni na sodišče prve stopnje, ko priglaša stroške postopka, v trditveni podlagi obrazloži in navede dejanske okoliščine, ki vplivajo na pravočasnost priglasitve stroškov. Torej stranka mora navesti tista pravno odločilna dejstva, ki omogočajo zapolnitev abstraktnega dejanskega stanja pravne norme „takoj“, v pritožbenem postopku namreč stranka ne more navajati novih dejanskih okoliščin, ki bi jih lahko že v postopku pred sodiščem prve stopnje oziroma v kolikor jih, jih sodišče kot pritožbeno novoto ne more več upoštevati glede na 337. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ.

5. Iz spisa sodišča prve stopnje izhaja, da je upnik po svoji pooblaščenki dne 30. 9. 2021 podal na sodišče prve stopnje vlogo – priglasitev nadaljnjih izvršilnih stroškov. V vlogi je zapisal, da vlaga v spis obračun za stroške izvršitelja v višini 25,11 EUR, ki so nastali ob spisu v evidenco in da predlaga, da se navedeni znesek dolžniku naloži v plačilo v višini 25,11 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila. K vlogi je predložil obračun izvršitelja 2021/04651 z dne 17. 8. 2021. Glede na tako trditveno podlago in sklicevanje na obračun izvršitelja z dne 17. 8. 2021, je sodišče prve stopnje vpogledalo v obračun izdan 17. 8. 2021, iz katerega pa je ugotovilo, da ga je izvršitelj poslal upniku dne 19. 8. 2021. Posledično je glede na trditveno podlago in predloženo dokazilo s strani upnika pravilno zaključilo, da je upnik za nastanek in višino izvršilnih stroškov v znesku 25,11 EUR izvedel že v avgustu 2021 ter da teh stroškov glede nato, da jih je priglasil šele z vlogo z dne 30. 9. 2021, ni mogoče šteti kot pravočasno priglašenih v okviru določila sedmega odstavka 38. člena ZIZ. Torej glede na trditveno podlago in predložene dokumentacijo, na katero se je upnik skliceval, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je upnik priglasil stroške prepozno. Vse pritožbene navedbe, ki sedaj izkazujejo skupaj s predloženim dokazom dejstvo, da naj bi pooblaščenka upnika prejela obračun izvršitelja šele dene 17. 9. 2021, so zato v okviru tega pritožbenega postopka prepozne, saj pritožnik v pritožbi ne navaja opravičljivih razlogov, zakaj ni navedenih trditev v zvezi z pravilnostjo in datumom vročanja obračuna pooblaščenki upnika podal že v sami vlogi z dne 30. 9. 2021, saj je za te razloge, kot izhaja iz njegovih trditev v pritožbi, vedel že ob vložitvi vloge z dne 30. 9. 2021.

6. Ker torej pritožnik v okviru pritožbenega postopka ne more dopolnjevati trditev in dokazov o pravočasnosti vložene vloge, ki bi jih moral podati že v vlogi z dne 30. 9. 2021, so vse pritožbene trditve, ki jih navaja pritožnik neutemeljene.

7. Ker niso podani ne pritožbeni razlogi ne razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Odločitev o zavrnitvi pritožbe vsebuje tudi odločitev o zavrnitvi zahteve za povračilo pritožbenih stroškov, saj ne gre za stroške potrebne za izvršbo glede na to, da pšritožnik s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in petim odstavkom 38. člena ZIZ).