Court allows installment payment of court fee due to erroneous bank statement assessment by first instance court.

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožeči stranki dovoli obročno plačilo sodne takse v skupnem znesku 741 EUR, ki jo je dolžna poravnati v 6 (šestih) zaporednih mesečnih obrokih po 123,50 EUR, ki bodo zapadli v plačilo ob dneh, navedenih v plačilnem nalogu, ki ga bo tožeči stranki poslalo sodišče prve stopnje. Če bo tožeča stranka zamudila s plačilom posameznega obroka, bodo z dnem zamude v plačilo zapadli še neplačani obroki. Neplačane obroke bo sodišče prisilno izterjalo.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Utemeljen je pritožbeni očitek tožnice, da navedena dejanska ugotovitev temelji na napačni presoji listine Banke o stanju na bančnem računu tožničinega moža. Iz navedene listine izhaja, da predstavlja omenjeni znesek seštevek odlivov tožničinega moža v času od 18. 2. 2021 do 30. 6. 2021, ne pa znesek pozitivnega stanja oziroma prihranjenih denarnih sredstev. Zaradi napačne presoje navedene listine je sodišče prve stopnje napačno štelo, da je likvidnostno stanje tožnice oziroma njene družine takšno, da bo zlahka zmogla takojšnje plačilo sodne takse v celotnem znesku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek.

2. Tožeča stranka je zoper takšno odločitev vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja vse zakonsko opredeljene pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je sodišče napačno ugotovilo, da je tožničin mož imel 30. 6. 2021 pozitivno stanje na transakcijskem računu, ki ga ima odprtega pri Banki, in sicer v višini 4.666,47 EUR. Navaja, da ni razpolagal z nikakršnimi prihranki, zato je sodišče svojo odločitev gradilo na napačno ugotovljenem dejanskem stanju.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za (celotno ali delno) taksno oprostitev (prvi odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah, ZST-1). Pravilno je pojasnilo, da je do oprostitve plačila sodne takse upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč (prvi v zvezi s šestim odstavkom 11. člena ZST-1). Po drugem odstavku 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je do te pomoči upravičena oseba, katere mesečni dohodek (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (minimalni dohodek). Minimalni dohodek trenutno znaša 402,18 EUR, dvakratnik pa 804,36 EUR. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da sta tožnica in njen mož razpolagala s povprečnim mesečnim dohodkom v višini 2.617,81 EUR oziroma 1.308,91 na družinskega člana, kar pomeni, da njen mesečni dohodek presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka.

5. Tožnica pa v pritožbi pravilno opozarja, da je sodišče napačno ugotovilo, da njen mož razpolaga tudi s prihranki na transakcijskem računu v višini 4.666,47 EUR. Glede na določbo petega odstavka 11. člena ZST-1, po katerem mora sodišče pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja in upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke, je sodišče prve stopnje štelo, da tožeča stranka ni izkazala, da bi bila s plačilom sodne takse za pritožbeni postopek občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani niti v primeru takojšnjega plačila sodne takse in v enkratnem znesku 741,00 EUR. Takšna presoja prvostopenjskega sodišča temelji na dejanski ugotovitvi, da tožničin mož razpolaga s prihranjenimi sredstvi v višini 4.666,47 EUR, kar naj bi izkazovalo stanje na njegovem bančnem računu pri Banki.

6. Utemeljen je pritožbeni očitek tožnice, da navedena dejanska ugotovitev temelji na napačni presoji listine Banke z dne 16. 7. 2021 o stanju na bančnem računu tožničinega moža A. A. Iz navedene listine izhaja, da predstavlja omenjeni znesek 4.666,47 EUR seštevek odlivov tožničinega moža v času od 18. 2. 2021 do 30. 6. 2021, ne pa znesek pozitivnega stanja oziroma prihranjenih denarnih sredstev. Zaradi napačne presoje navedene listine je sodišče prve stopnje napačno štelo, da je likvidnostno stanje tožnice oziroma njene družine takšno, da bo zlahka zmogla takojšnje plačilo sodne takse v celotnem znesku.

7. Glede na tožničino premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje ter (enako) stanje njenih družinskih članov, bi bila s takojšnjim plačilom visoke sodne takse (741 EUR) v enkratnem znesku občutno zmanjšana sredstva preživljanja. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se tožnici dovoli obročno plačilo sodne takse v šestih obrokih po 123,50 EUR. Po mnenju pritožbenega sodišča bo tožnica glede na višino mesečnih prejemkov, ki jih prejemata skupaj z možem, plačilo sodne takse na tak način zmogla, ne da bi bila s tem občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljata.

8. Kot je bilo navedeno, pa v preostalem pritožba ni utemeljena. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zoper odločitev, da se zavrne tožničin predlog za (celotno ali delno) oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek, zavrnilo (2. točka 365.člena ZPP).