Default judgment upheld; late defense via hearing waived; new facts inadmissible in appeal.

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

[JEDRO]

Ker je imela na naroku možnost pojasniti svoje razloge, zaradi katerih je na tožbo prepozno odgovorila, pritožnica neutemeljeno trdi, da nihče ne upošteva njenih izjav. S pristopom na narok bi si namreč zagotovila možnost, da bi sodišče njene trditve o samem posojilu tudi vsebinsko obravnavalo. Posledično je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena, tožena stranka pa nanjo ni odgovorila.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, s katero je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati 7.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 1. 2. 2019 dalje do plačila (I. točka izreka) ter zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 7.500,00 EUR od dne 7. 2. 2017 do dne 31. 1. 2019 (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo v celoti se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila toženka. V laični pritožbi trdi, da je večkrat pojasnjevala resnično stanje, a da očitno ne obstaja, ker nihče ne upošteva njenih izjav. Trdi, da je imela v lokalu najemnike, ki so ob izselitvi uničili lokal. Ni še izpolnjevala pogojev za pokoj, zato si je izposodila denar za obnovo poslovnega prostora. Znanci so ji svetovali podjetje V. iz B., kjer ti za 700,00 EUR ustanovijo d. o. o. Trdi, da 7.500,00 EUR ni imela niti v sanjah, jih ni položila in ne dvignila. Vse banke imajo kamere, kjer je možno videti, kdo je dvignil denar naslednji dan, ker je bila ona samo enkrat v B.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz podatkov spisa izhaja, da je tožnica tožbo prejela, nanjo pa je odgovorila prepozno. Zaradi razlogov, ki jih je v prepozni vlogi navedla, je sodišče prve stopnje 18. 2. 2021 opravilo narok za obravnavanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje, na katerega pa tožena stranka ni pristopila. Sodišče prve stopnje je zato istega dne izdalo sklep, s katerim je predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo in vrnitve v prejšnje stanje za vložitev odgovora na tožbo ni dovolilo. Ker je imela na naroku možnost pojasniti svoje razloge, zaradi katerih je na tožbo prepozno odgovorila, pritožnica neutemeljeno trdi, da nihče ne upošteva njenih izjav. S pristopom na narok bi si namreč zagotovila možnost, da bi sodišče njene trditve o samem posojilu tudi vsebinsko obravnavalo. Posledično je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena, tožena stranka pa nanjo ni odgovorila.

6. V primeru, ko tožena stranka na tožbo ne odgovori, sodišče na podlagi 318. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP izda zamudno sodbo, s katero ugodi zahtevku pod pogoji, določenimi v tem členu. Ker v postopku ni podanega odgovora na tožbo, je zamudno sodbo dopustno izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ne pa tudi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Na to je bila tožena stranka v pravnem pouku opozorjena (drugi odstavek 338. člena ZPP).

7. Če tožena stranka dejanskih okoliščin ni zatrjevala v postopku pred sodiščem na prvi stopnji, jih v pritožbenem postopku ne more več uveljavljati (prvi odstavek 337. člena ZPP). Zato so neutemeljene pritožbene trditve, da je imela v lokalu najemnike, ki so lokal uničili, zaradi česar si je izposodila denar za obnovo poslovnega prostora, ter da 7.500 EUR ni imela, jih ni niti položila niti dvignila, kar da bi bilo mogoče videti na kameri, in sicer kdo je dvignil denar, saj da je bila sama le enkrat v B. Ker so vse pritožbene navedbe podane v smeri zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, so nedopustne in zato neutemeljene.

8. Po oceni višjega sodišča so pogoji za izdajo zamudne sodbe podani, odločitev pa je pravilna v dejanskem in pravnem pogledu. Pri tem sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, drugih postopkovnih kršitev pa pritožba ne zatrjuje. Zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano zamudno sodbo potrdilo (353. člen ZPP).