Legislator Case Law & Legislation
VSM Sklep II Kp 17408/2020 ECLI:SI:VSMB:2021:II.KP.17408.2020 AI generated

Appeal allowed; mere phone possession does not exclude lending it to another suspect.

Case Number VSM Sklep II Kp 17408/2020
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court in Maribor granted the appeal and quashed the first-instance judgment, ordering a retrial. The defendant argued that while he possessed a phone, it could have been lent to others, making him an innocent bystander. The court agreed that the first instance failed to adequately test this defense by not questioning potential lenders, necessitating a new trial with additional witnesses.

Legislator headnote

AI generated

Prvi odstavek 392. člen Zakona o kazenskem postopku; Posameznikovo siceršnje razpolaganje s telefonskim aparatom ne izključuje njegove priložnostne izposoje pri drugem posamezniku.

Keywords

AI generated
criminal appeal phone possession lending device insufficient evidence retrial ordered alibi defense witness examination

Cited Legislation

AI generated
Prvi odstavek 392. člen Zakona o kazenskem postopku
Prvi odstavek 95. člen Zakona o kazenskem postopku
Prvi odstavek 97. člen Zakona o kazenskem postopku
Drugi odstavek 57. člen Kazenskega zakonika
Prvi odstavek 186. člen Kazenskega zakonika
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi zagovornice obdolženega M. P. se ugodi in sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne v novo sojenje.

[JEDRO]

Posameznikovo siceršnje razpolaganje s telefonskim aparatom, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, še ne izključuje njegove priložnostne izposoje pri drugemu posamezniku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je kot sodišče prve stopnje 23. 6. 2021 obdolženega M. P. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter mu po drugem odstavku 57. člena KZ-1 izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen eno leto zapora, ki ne bo izrečena, če obdolženi v preizkusni dobi dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je bil obdolženi oproščen vrnitve oziroma plačila stroškov tega postopka od 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, za nagrado in potrebne izdatke postavljene zagovornice pa je bilo po prvem odstavku 97. člena ZKP sklenjeno, da se izplačajo iz proračunskih sredstev. To je vsebina izreka, izdanega v sodbi I K 17408/2020.

2. Zoper sodbo se je pritožila obdolženčeva zagovornica zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišču druge stopnje predlaga, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Čeprav pritožnica uveljavljanih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona ni opredelila ter jih v pritožbeni obrazložitvi napačno navajala kot posledico dejanskega stanja, ki ni bilo ugotovljeno popolno in pravilno, ji je sodišče druge stopnje v zvezi s tem, prav tako uveljavljanim izpodbojnim razlogom, sledilo.

5. Zlasti v delu, ko je utemeljeno opozarjala, da posameznikovo siceršnje razpolaganje s telefonskim aparatom, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, še ne izključuje njegove priložnostne izposoje pri drugemu posamezniku. To je pomembno, kajti srž obdolženčevega zagovora je ravno v zatrjevanju, da če so že prihajala SMS sporočila iz njegovega telefonskega aparata, jih ni pošiljal on, ampak bi to utegnila biti, bodisi U. Š. ali N. V., katerima je telefonski aparat posojal, ko so se zadrževali na igrišču. Ker je s takšnim zagovorom nakazan drug, izkustveno možni storilec kaznivega dejanja, sodišče druge stopnje pritrjuje pritožničini oceni, da bi tedaj sodišče prve stopnje moralo zaslišati tudi imenovanega U. Š. in N. V. ter dodatno še L. Š., ki bi naj za zatrjevano dejstvo iz zagovora izvedela po obdolženčevem pripovedovanju. Brez naštetega obdolženčev zagovor ne more biti temeljito in v celoti preizkušen kot po drugi strani ne more biti nedvomno zavrnjen zgolj na podlagi nezanesljive izpovedbe priče, ki je sicer ta zagovor potrjevala.

6. Glede na obrazloženo bo sodišče prve stopnje v novem sojenju dokazovanje ustrezno dopolnilo z zaslišanji zgoraj navedenih oseb, ga po morebitnih novih dejstvih in okoliščinah razširilo in nato v zadevi o predmetu obtožbe še enkrat odločilo.

7. Odločba sodišča druge stopnje temelji na prvem odstavku 392. člena ZKP.