Appeal dismissed; court held license revocation is not a traffic offense trial, so factual arguments are irrelevant.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilka je dolžna plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

[JEDRO]

Ker postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni postopek o prekršku, v katerem bi sodišče odločalo o odgovornosti za storjeni prekršek in odmerjalo sankcije zanj in ker sodišče v okviru predmetnega postopka zgolj ugotavlja, ali je storilka s prekrški, ki jih je storila v obdobju dveh let, dosegla ali presegla 18 kazenskih točk v cestnem prometu, so pritožbene navedbe, v katerih storilka pojasnjuje okoliščine, v katerih sta bila storjena prekrška, za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilki izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki jih je imela vpisane v vozniško dovoljenje na dan 31. 7. 2021, ko je storila prekršek, s katerim je dosegla in presegla 18 kazenskih točk v cestnem prometu, ter ji naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje storilka, ki smiselno uveljavlja pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava ter odločitve o sankcijah (2. in 4. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1) in prosi, da sodišče ponovno razmisli o njenem primeru ter ji ne izreče tako stroge kazni.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na ugotovitvah, da je storilka na dan 16. 8. 2021 imela v skupni evidenci kazenskih točk pravnomočno vpisanih 19 kazenskih točk, in sicer ji je bilo izrečenih 16 kazenskih točk s plačilnim nalogom Policijske postaje... z dne 5. 12. 2020, ki je postal pravnomočen 15. 12. 2020, za prekršek, ki ga je storila 5. 12. 2020 z motornim vozilom B kategorije, ter 3 kazenske točke s plačilnim nalogom Policijske postaje ... z dne 31. 7. 2021, ki je postal pravnomočen 10. 8. 2021, za prekršek, ki ga je storila 31. 7. 2021 z motornim vozilom B kategorije. Ob takih ugotovitvah je sodišče prve stopnje storilki utemeljeno in zakonito izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imela vozniško dovoljenje na dan 31. 7. 2021, ko je storila prekršek, s katerim je dosegla in presegla 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Tako posledico namreč predpisuje tretji odstavek 22. člena ZP-1.

5. Storilka v pritožbi izrecno navaja, da ugotovitve sodišča prve stopnje ne zanika, čeprav utemeljeno opozarja, da je v 1. alineji tretji odstavka obrazložitve prišlo do očitne pisne pomote pri zapisu datuma storitve prekrška, saj je v sklepu zapisano, da je prekršek storila 5. 12. 2021. Poudarja pa tudi, da sta policista iz kolone, ki je sledila motoristu, ki je vozil na čelu kolone, izločila le njo, ne pa tudi motorista in ostale voznike. V nadaljevanju pritožbe storilka pojasnjuje okoliščine, ki so privedle do storitve prekrška 5. 12. 2020, ko je med razdeljevanjem darilc za starejše občane v svojem kraju spila kozarček alkohola pri zadnjem obdarjencu takoj za tem pa morala pihati, ter okoliščine, v katerih je bil storjen prekršek 31. 7. 2021, ko je med vožnjo za motoristom zaradi zamišljenosti prekoračila dovoljeno hitrost vožnje, a sta policista ustavila zgolj njo, ne pa tudi ostalih voznikov ali motorista. Ker postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni postopek o prekršku, v katerem bi sodišče odločalo o odgovornosti za storjeni prekršek in odmerjalo sankcije zanj in ker sodišče v okviru predmetnega postopka zgolj ugotavlja, ali je storilka s prekrški, ki jih je storila v obdobju dveh let, dosegla ali presegla 18 kazenskih točk v cestnem prometu, so take pritožbene navedbe za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne.

6. Prav tako so neupoštevne pritožbene navedbe v katerih storilka pojasnjuje, da z možem živita sama v odročnem, hribovskem naselju, da sta zelo odvisna od avtomobila, da nimata nobenega javnega prevoza in da ne moreta računati na pomoč otrok, saj so razseljeni po Sloveniji, mož pa zaradi zelo slabega zdravstvenega stanja pogosto potrebuje obiske pri zdravniku, pri čemer ni več sposoben samostojne vožnje, saj glede na tretji odstavek 22. člena ZP-1 sodišče nima zakonske podlage, da bi ob upoštevanju navedenih dejstev odločilo, da se prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče, ker je ob izpolnjevanju pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja tak ukrep tudi dolžno izreči. Take navedbe bi lahko bile upoštevne v okviru odločanja o predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ga ima storilka še vedno možnost vložiti na način in pod pogoji, kot je bila poučena v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.

7. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilkino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

8. Ker storilka s pritožbo ni uspela, ji je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tarifne številke 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžna plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.