Supreme Court allows review of damages claim for future rehabilitation costs and travel expenses in personal injury case.

Revizija se dopusti glede vprašanj:

I. Ali je sodišče materialno pravo ne/pravilno uporabilo, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za stroške domske oskrbe, nastale do izdaje prvostopenjske sodbe?

II. Ali je sodišče materialno pravo ne/pravilno uporabilo, ko je zavrnilo odškodninski zahtevek tožnice za bodoče stroške rehabilitacije z osebnim asistentom od izdaje prvostopenjske sodbe dalje?

III. Ali je sodišče materialno pravo ne/pravilno uporabilo, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek za stroške kilometrine za izvajanje rehabilitacije z obiski tožničine skrbnice (matere) in očeta?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanj:

- ali je sodišče materialno pravo ne/pravilno uporabilo, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za stroške domske oskrbe, nastale do izdaje prvostopenjske sodbe,

- ali je sodišče materialno pravo ne/pravilno uporabilo, ko je zavrnilo odškodninski zahtevek tožnice za bodoče stroške rehabilitacije z osebnim asistentom od izdaje prvostopenjske sodbe dalje,

- ali je sodišče materialno pravo ne/pravilno uporabilo, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek za stroške kilometrine za izvajanje rehabilitacije z obiski tožničine skrbnice (matere) in očeta.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženka dolžna plačati tožnici v 15 dneh 322.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 2. 2017 dalje do plačila (točka I izreka); da je toženka dolžna tožnici v 15 dneh plačati v izreku navedene zneske (ki obsegajo stroške domske oskrbe, stroške v zvezi z zdravljenjem in druge potrebne stroške ter potne stroške tožničinih staršev, ki nastajajo zaradi obiskovanja tožnice) za čas od marca 2017 do vključno avgusta 2020 skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega mesečnega zneska od zadnjega dne v mesecu do plačila (točka II/l izreka); da se v presežku do zahtevanih v izreku navedenih mesečnih zneskov od marca 2017 do vključno avgusta 2020 (ki obsegajo znesek dodatka za pomoč in postrežbo, znesek za dodatno fizioterapijo in dodatno osebno asistenco), vključno z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi zavrne (točka II/2 izreka); da je toženka dolžna tožnici plačevati mesečno rento od 1. 9. 2020 dalje do tožničine smrti v mesečnem znesku 1.012,31 EUR, ki zapade v plačilo vsakega zadnjega dne v mesecu za tekoči mesec in skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki v primeru zamude tečejo od zamude dalje do plačila (točka III/1 izreka); da se v presežku glede še zahtevane mesečne rente v višini 3.753,94 EUR s pripadki tožbeni zahtevek zavrne (točka III/2 izreka); da se zavrne tožbeni zahtevek v delu, v katerem je tožnica zahtevala, da ji je toženka dolžna plačati še v tem delu izreka navedene zneske skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka IV izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje v II/1 točki izreka tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za še zahtevane mesečne rentne zneske v višini kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe. Delno je ugodilo tudi pritožbi tožnice in odločitev pod točko III/1 izreka sodbe sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da se za besedo "rento" v prvi vrstici doda besedilo "za mesečne materialne stroške zaradi telesnih poškodb in prizadetega zdravja", pod točko III/2 pa delno spremeni tako, da je toženka dolžna tožnici plačati za mesec september 2020 (poleg v točki III/1 izreka sodbe sodišča prve stopnje že prisojenih 1.012,31 EUR) za mesečne materialne stroške zaradi telesnih poškodb in prizadetega zdravja še nadaljnjih 174,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 9. 2020 do plačila, od 1. 10. 2020 dalje pa plačevati za mesečne materialne stroške zaradi telesnih poškodb in prizadetega zdravja še nadaljnjih 1.614,98 EUR mesečne rente, ki zapade v plačilo vsakega zadnjega dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude pri plačilu pa tudi zakonske zamudne obresti od zamude dalje do plačila. V preostalem delu je pritožbi zavrnilo in potrdilo izpodbijani, a nespremenjeni del sodbe sodišča prve stopnje.

3. Tožnica (33 let) je bila 26. 7. 2018 hudo telesno poškodovana v prometni nesreči, ki jo je povzročil A. A. z vozilom, ki ni bilo registrirano in zanj ni bilo sklenjeno obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti. Tožnica je bila sopotnica v vozilu. Sodišči sta ugotovili, da gre pri tožnici za katastrofalno škodo, saj je glede na ugotovljena dejstva o njenih fizičnih omejitvah in psihičnem stanju ta škoda izjemno velika in je podana medsebojna prepletenost prestanih in bodočih telesnih bolečin ter prestanih neugodnosti ter duševnih bolečin zaradi popolne omejitve in nezmožnosti vsakršnih življenjskih aktivnosti. Po končanem zdravljenju je bila nameščena v institucionalno varstvo, tam pa bo glede na nezmožnost samostojnega hranjenja in sploh hranjenja na običajen način (vnašanje hrane skozi usta) in glede na dejstvo, da diha s pomočjo kanile, ki jo je potrebno čistiti in na 14 dni zamenjati, tudi v bodoče do konca življenja trpela nadaljnje neugodnosti vključno z rednim tedenskim razgibavanjem.

4. Zoper drugostopenjsko sodbo je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanj:

(1) Ali je sodišče kršilo postopkovna določila in ustavne pravice tožnice iz 14., 22. in 23. čl. Ustave RS in 6. čl. Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic ter materialno pravo ne/pravilno uporabilo, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za stroške domske oskrbe, nastale do izdaje prvostopne sodbe?

(2) Ali je sodišče kršilo postopkovna določila in ustavne pravice tožnice iz 14., 22. in 23. čl. Ustave RS in 6. čl. Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic ter materialno pravo ne/pravilno uporabilo, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za škodo tožnice oziroma neupravičeno obogatitev toženke na račun prikrajšanja tožnice za vrednost storitev rehabilitacije s fizioterapijo in z osebnim asistentom za čas do izdaje prvostopne sodbe, in ko je zavrnilo odškodninski zahtevek tožnice za bodoče stroške rehabilitacije z osebnim asistentom od izdaje prvostopne sodbe dalje?

(3) Ali je sodišče kršilo postopkovna določila in ustavne pravice tožnice iz 14., 22. in 23. čl. Ustave RS in 6. čl. Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic ter materialno pravo ne/pravilno uporabilo, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek za stroške kilometrine za izvajanje rehabilitacije z obiski tožničine skrbnice (matere) in očeta?

5. Predlog je delno utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v obravnavani zadevi podani glede pravnih vprašanj, navedenih v izreku sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

7. Senat v sestavi, navedeni v uvodu sklepa, je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).