Supreme Court dismisses review application regarding unfair terms in foreign currency credit agreements under Consumer Protection Act.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlog se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Predmet presoje v obravnavani zadevi je hipotekarna devizna kreditna pogodba, sklenjena v švicarskih frankih (v nadaljevanju CHF) 29. 11. 2007 . Prva tožnica je pogodbo sklenila kot kreditojemalka, drugi tožnik pa kot zastavitelj. Anuiteta je bila določena v CHF. Tožnika sta s tožbo primarno zahtevala ugotovitev ničnosti pogodbe, plačilo 27.834,14 EUR in ugotovitev neveljavnosti vknjižbe hipoteke. Podredno sta uveljavljala razvezo kreditne pogodbe, plačilo 27.834,14 EUR in izstavitev ZK listine za izbris hipoteke. Toženi banki sta očitala pomanjkljivo opravljeno pojasnilno dolžnost ter da je ravnala v slabi veri in nepošteno.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, s katerim sta tožnika zahtevala ugotovitev ničnosti hipotekrne devizne kreditne pogodbe in notarskega zapisa z dne 29. 11. 2007, plačilo 27.834,14 EUR prvi tožnici ter ugotovitev, da je vknjižba hipoteke pri nepremičnini ID: 5765927 v korist toženke neveljavna in se izbriše. Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek, s katerim sta tožnika zahtevala razvezo devizne kreditne pogodbe in notarskega zapisa, plačilo 27.834,14 EUR in izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bo izbrisana vknjižba hipoteke. Tožnikoma je naložilo, da sta dolžna toženi povrniti vse pravdne stroške.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnikov zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da morata tožnika v roku 15 dni povrniti toženki 1.026,60 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlagata tožnika. Predlagata dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih:

1) Ali za presojo pojasnilne dolžnosti prodajalca ali ponudnika zadošča opozorilo na spremenljivost tečajnega razmerja EUR-CHF brez nadaljnjih pojasnil, kako bi na obveznost za odplačilo kredita vplivala zelo velika depreciacija zakonitega plačilnega sredstva države članice, kjer ima potrošnik stalno prebivališče, in povečanje tujih obrestnih mer? 2) Ali mora prodajalec ali ponudnik potrošnika obvestiti o ekonomskih okoliščinah, ki bi lahko vplivale na nihanje menjalnih tečajev? 3) Ali vpliv znatnega povečanja zneska neodplačane glavnice v valuti plačila (v evrih) pri kreditu v tuji valuti (ali z valutno klavzulo), ko je ta lahko tudi višji od prvotno izposojenega zneska kredita, ko povečanje neodplačane glavnice v nacionalni valuti ni uravnoteženo z razliko med obrestno mero za tujo valuto in obrestno mero za nacionalno valuto, predstavlja pogodbeni pogoj, ki nalaga potrošniku nesorazmerno breme, če prodajalec ali pobudnik v zvezi s tem ni izpolnil zahteve po preglednosti z vsebino, da je takšno povečanje obveznosti mogoče in ali je v takšnem primeru mogoče šteti, da bi prodajalec ali ponudnik, če s potrošnikom transparentno posluje, lahko razumno pričakoval, da bi potrošnik takšne pogoje sprejel v okviru posamičnih pogajanj? 4) Ali je kriterij presoje iz prejšnjih točk pomemben z vidika dobre vere prodajalca ali ponudnika, ob upoštevanju moči pogajalske pozicije pogodbenih strank ter v situaciji, ko je bil potrošnik spodbujen v strinjanje z zadevnim pogodbenim pogojem, in ali je pri tem treba upoštevati vse okoliščine, s katerimi je bil poklicni dajalec kredita lahko seznanjen ob sklenitvi pogodbe ob upoštevanju njegovega strokovnega znanja in izkušenj glede mogočih nihanj menjalnih tečajev in tveganj ter ali se to omejuje v smeri možnosti prodajalca ali ponudnika, da v času sklenitve kreditne pogodbe natančno napove konkretni trenutek in obseg bodočih tečajnih sprememb? 5) Ali je treba anuitetni način odplačevanja kredita (ki predpostavlja pretežno in prednostno odplačevanje obresti v zgodnejših fazah odplačevanja kredita z bistveno manjšim deležem glavnice) razlagati tako, da ti pogoji kreditne pogodbe (ki določajo, da se plačila prednostno uporabijo za poplačilo obresti) ob znatnem povečanju mesečnih anuitet in glavnice kredita zaradi nihanj paritete med obračunsko valuto in valuto plačila v škodo potrošnika povzročajo znatno neravnotežje v pravicah in obveznostih strank, ki izhajajo iz kreditne pogodbe, in ali je zaradi teh pogojev potrošnik izpostavljen nesorazmernemu valutnemu tveganju? 6) Ali je zahtevo po preglednosti in izpolnitvi pojasnilne dolžnosti prodajalca ali ponudnika mogoče izpolniti s tem, da se potrošniku posredujejo informacije, četudi obširne, če te informacije temeljijo na domnevi, da bo pariteta med obračunsko valuto in valuto plačila ostala stabilna ves čas trajanja pogodbe in da to velja, kadar prodajalec ali ponudnik potrošnika ni obvestil o ekonomskih okoliščinah, ki bi lahko vplivale na nihanja menjalnih tečajev? 7) Ali je treba zakonske predpostavke iz štirih alinej prvega odstavka 24.

člena Zakona o varstvu potrošnikov, ki alternativno opredeljuje pogoje za ugotovitev nepoštenosti pogodbenega pogoja, upoštevati kot samostojne in neodvisne zakonske pogoje za presojo, pri čemer obstoj odločilnih dejstev, ki se podrejajo zgolj enemu od teh pogojev, zadošča za presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja? 8) Ali neupoštevanje okoliščin, ki vplivajo na presojo pojasnilne dolžnosti banke in njeno vedenje o možnih spremembah tečajev ter mehanizmov, ki na te spremembe vplivajo, ki sta jih tožnika zatrjevala, predstavljajo absolutno bistveno kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) po 8. in 14. točki drugega odstavka 339.

člena ZPP ter kršitev temeljnih procesnih jamstev iz 14. in 22. člena Ustave RS?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v predlogu tožnikov, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je njun predlog za dopustitev revizije zavrnilo skupaj z v njem vsebovano stroškovno zahtevo zavrnilo (367.c člen ZPP). Predlagatelja, ki s predlogom nista uspela, namreč sama krijeta svoje stroške postopka za dopustitev revizije (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).