Appeal dismissed; domestic court cannot review foreign penalty decision's substantive facts in recognition proceedings.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Sklepa o priznanju in izvršitvi odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje ni mogoče uspešno izpodbijati z zatrjevanjem, da storilec prekrška ni storil, saj se pritožbeno sodišče v okviru presoje pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa ne more in ne sme spuščati v pravilnost odločbe o prekršku, ki je po podatkih pristojnega organa države izdaje odločba pravnomočna.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se odločba prekrškovnega organa v Avstriji Bezirkshauptmannschaft Südoststiermark z dne 2. 10. 2019, ki je postala pravnomočna 3. 12. 2019, s katero je bilo storilcu A. A. zaradi prekrška po drugem odstavku 103. člena Zakona o motornih vozilih naloženo plačilo globe v višini 100,00 EUR, prizna in izvrši ter da je storilec dolžan plačati globo v višini 100,00 EUR in stroške opomina v višini 5,00 EUR po priloženem plačilnem nalogu v 15 dneh od pravnomočnosti tega sklepa, v kolikor pa v roku ne bo plačal, bo izterjana prisilno ter da lahko po poteku roka za plačilo pri Finančni upravi Republike Slovenije predlaga obročno plačilo.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec, ki smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja po 3. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1) in smiselno predlaga spremembo izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V postopku priznanja in izvršitve odločbe, s katero je storilcu v drugi državi članici EU izrečena denarna kazen v kazenskem ali prekrškovnem postopku, domače sodišče v skladu s prvim odstavkom 190.člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) o priznanju odloča na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti, ter obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje. V skladu z osmim odstavkom 190. člena ZSKZDČEU-1 z izjemo ugotavljanja morebitne nedopustnosti izvrševanja, domače sodišče prizna odločbo brez posebnega obravnavanja in brez odlašanja ukrene vse, kar je potrebno za njeno izvršitev. Pri tem je vezano na načelo vzajemnega priznavanja, ki je določeno v 3. členu ZSKZDČEU-1, v skladu s katerim pristojni organi v Republiki Sloveniji izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članice na podlagi vzajemnega priznavanja odločb in pri odločanju ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa ta zakon.

5. V predmetnem postopku odločanja o priznanju in izvršitvi odločbe tujega prekrškovnega organa je sodišče prve stopnje ob upoštevanju določb ZSKZDČEU-1 ugotovilo, da ni podana nobena od predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje, ki jih določa 186. člen ZSKZDČEU-1, zaradi česar je odločilo, da se odločba prizna in izvrši. Pri tem pa je v 5. točki obrazložitve pojasnilo, je storilec bil spoznan za odgovornega storitve prekrška, ki ga je storil s tem, ko kot oseba, ki jo je lastnik vozila, s katerim je bil storjen prekršek, imenoval kot pooblaščeno za dajanje informacij, v roku dveh tednov od prejema poziva pristojnemu organu ni posredoval informacije o tem, kdo je vozil vozilo z registrsko številko KP .... dne 17. 12. 2018 ob 7.58 uri v občini Murfeld, Lichendorf na B69, esni kilometer 79.255 v smeri proti Murecku. Storilcu torej ni bila izrečena globa zaradi prekrška, ki je bil storjen z motornim vozilom, temveč zaradi lastnega prekrška, ko ni odgovoril na poziv pristojnega organa države izdaje. Iz same odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje sicer ne izhaja, kakšen prekršek je bil storjen v zgoraj navedenih časovnih in krajevnih okoliščinah z vozilom z reg. št. KP..., in tako sodišče storilcu tega ne more podrobneje obrazložiti, vendar to dejstvo za samo odločitev o predlogu za priznanje in izvršitev ni relevantno. Prav tako so nerelevantne pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da so se v podjetju, kjer je delal, kombiji na veliko menjavali in da ni imel stalnega vozila, da o prekršku ne ve nič in za to podjetje na tistem koncu Avstrije nikoli ni vozil. Te navedbe se namreč ne nanašajo na pravno odločilna dejstva za sprejem izpodbijane odločitve in na njihovi podlagi storilec ne more doseči spremembe izpodbijane odločitve. Sklepa o priznanju in izvršitvi odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje ni mogoče uspešno izpodbijati z zatrjevanjem, da storilec prekrška ni storil, saj se pritožbeno sodišče v okviru presoje pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa ne more in ne sme spuščati v pravilnost odločbe o prekršku, ki je po podatkih pristojnega organa države izdaje odločba pravnomočna.

6. V zvezi s trditvami, da s prekrškom ni bil seznanjen, s čimer smiselno zatrjuje, da mu v postopku pred prekrškovnim organom Republike Avstrije ni bila dana možnost, da bi se izjavil o prekršku, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločba o prekršku bila storilcu osebno vročena 6. 11. 2019 na naslovu njegovega stalnega prebivališča skupaj s prevodom bistvenih delov v slovenski jezik ter poukom o pravici do izpodbijanja odločbe. Tako so tudi smiselno uveljavljanje trditve o kršitvi pravice do izjave v postopku neutemeljene.

7. Glede na navedeno in ker tudi v okviru uradnega preizkusa v skladu s 159. členom ZP-1 pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).