Appeal dismissed because defendant failed to return signed settlement document within the statutory deadline.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appeal against a first-instance judgment in a small claims dispute. The defendant argued that a court settlement had been concluded and payments made, but the court found no evidence of a validly signed settlement document. The court determined that the defendant failed to return the signed settlement record within the eight-day deadline required by law, meaning the settlement was never legally established.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP) 307. člen 4. odst. in 339. člen 2. odst.: A court settlement is only validly concluded if the signed settlement record is returned to the court within the prescribed time limit; failure to do so means the settlement was never established, and the court may rule on the underlying claim.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Ker toženec v določenem roku podpisanega zapisnika ni vrnil, sodna poravnava ni bila sklenjena v skladu s četrtim odstavkom 307. člena ZPP, kot je v izpodbijani sodbi pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z uvodoma navedeno odločbo je sodišče prve stopnje sklenilo, da dovoli spremembo tožbe z dne 15. 7. 2020 in razsodilo, da je toženec dolžan tožnici v roku 8 dni plačati 280,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 11. 2019 dalje do plačila in izvršilne stroške v znesku 118,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 12. 2019 dalje do plačila (točka I. izreka sodbe), da je toženec dolžan v roku 8 dni od vročitve sodbe povrniti tožnici pravdne stroške v znesku 174,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila (točka III. izreka sodbe) in zavrnilo tožbeni zahtevek v presežku za znesek 37,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 12. 2019 dalje do plačila (točka II. izreka sodbe).
2. Toženec je s pritožbo izpodbijal sodbo sodišča prve stopnje v zanj neugodnem delu, to je glede točk I in III izreka sodbe sodišča prve stopnje. Navajal je, da podaja pritožbo, saj je bila z njegove strani potrjena sodna poravnava, prav tako so bile poravnane vse dosedanje obveznosti po poravnavi v skladu s poravnavo, oziroma točno v skladu z zapadlostjo. Potrjena poravnava je bila tudi poslana, prav tako je v prilogi potrdilo o plačilu prvega in drugega obroka v zakonitem roku. Prvi obrok je bil poravnan 29. 3. 2021, to je prvi delovni dan po 27. 3. 2021, prav tako je bilo plačilo drugega obroka sprovedeno 28. 4. 2021, to je prvi delovni dan po prazniku na dan 27. 4. 2021. Navajal je, da je vse to vidno po kopiji v prilogi, s strani toženca je bilo storjeno in plačano vse v skladu s sodno poravnavo, zato se ne strinja z naknadnim sodnim postopkom ter z razglasitvijo sodbe po sklenjeni sodni poravnavi.
3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. V predmetni zadevi gre za postopek v sporih majhne vrednosti, ker vrednost denarne terjatve ne presega 2.000,00 EUR (prvi odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Sodbo, izdano v postopku v sporih majhne vrednosti se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).
6. Glede na zgoraj povzeto vsebino pritožbe ta po presoji pritožbenega sodišča smiselno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Trdi, da je med pravdnima strankama bila sklenjena sodna poravnava glede sporne terjatve, torej smiselno zatrjuje, da sodišče prve stopnje ne bi smelo razsoditi v predmetnem sporu z izpodbijano sodbo, ker je v zadevi že bila sklenjena sodna poravnava.
Na to bistveno kršitev določb pravdnega postopka mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).
Iz podatkov v sodnem spisu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da ta pritožbeni razlog ni utemeljen, saj je neutemeljena trditev v pritožbi, da je bila med pravdnima strankama sklenjena (potrjena) sodna poravnava. Sodišče prve stopnje je tožencu z dopisom z dne 23. 2. 2021 (l. št. 78 spisa) vročilo s strani tožnice že podpisan zapisnik, v katerem je bil zapisan predlog poravnave, dopis pa vsebuje navodilo tožencu, naj ga v roku 8 dni po prejemu podpisanega vrne sodišču.
Iz vročilnice (pri l. št. 78 spisa) izhaja, da je bil tožencu dopis z zapisnikom o predlogu poravnave vročen v skladu s 142. členom ZPP. Dne 25. 2. 2021 je bilo pisanje puščeno v toženčevem hišnem predalčniku na njegovem naslovu z opozorilom, da ga mora prevzeti v roku 15 dni in ker ga v tem roku ni prevzel, mu je bilo 15. 3. 2021 pisanje puščeno v hišnem predalčniku. 15-dnevni rok za prevzem pisanja je iztekel 12. 3. 2021. V nadaljnjem 8-dnevnem roku bi toženec moral podpisan zapisnik vrniti sodišču, to bi storil pravočasno, če bi ga najkasneje 22. 3. 2021 (ponedeljek) poslal sodišču priporočeno po pošti. Toženec pa ni ravnal tako, v določenem roku podpisanega zapisnika ni vrnil, sicer pa je iz spisovnega gradiva razvidno, da podpisanega zapisnika tudi nikoli ni vrnil sodišču. Tako sodna poravnava ni bila sklenjena v skladu s četrtim odstavkom 307. člena ZPP, kot je v izpodbijani sodbi pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje.
7. Zato je sodišče prve stopnje o sporni terjatvi odločilo z izpodbijano sodbo, ki glede na zgoraj obrazloženo ni obremenjena s pritožbeno očitano bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka, po presoji pritožbenega sodišča pa tudi sicer ni obremenjena z nobeno od tistih bistvenih kršitev, na katere mora samo paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Toženec je šele skupaj s pritožbo predložil sodišču prve stopnje fotokopijo zapisnika z vsebovano poravnavo, na kateri pa ni sodnikovega podpisa, zato to ni sodna poravnava.
8. Glede na vsa ugotovljena pravno odločilna dejstva v izpodbijani sodbi je sodišče prve stopnje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, to je določbe med pravdnima strankama sklenjenih pogodb in splošnih ter posebnih pogojev kot njihovih sestavnih delov, ki jih je izrecno navedlo v obrazložitvi izpodbijane sodbe in tudi določbe Obligacijskega zakonika.
9. Pritožba tudi ni konkretizirano izpodbijala odločitve o stroških postopka. Iz izpodbijane sodbe pa izhaja izčrpna obrazložitev odločitve tudi v tem delu.
10. Glede na obrazloženo je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in je potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).
11. O stroških pritožbenega postopka ni odločeno, ker jih toženec v pritožbi ni niti zaznamoval.