Appeal dismissed; temporary order requires child endangerment, not just parental wishes under Family Law Act.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Začasna odredba ni sredstvo za izpolnjevanje želja udeležencev postopkov, pač pa ukrep za varstvo koristi ogroženega otroka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog nasprotne udeleženke, mame mld. A., za izdajo začasne odredbe, da mld. A. z njo preživi v kraju B. zadnji teden julija ali prvi teden avgusta.

2. Nasprotna udeleženka v pritožbi navaja, da ni jasno raziskana narava spora in ni pravilno odločeno o začasni odredbi. Ni pojmljivo, kako je sodišče izdalo prejšnje tri začasne odredbe. Želi, da se otrok pred novim šolskim letom zaupa njej, saj je izpolnila vse pogoje in želi si, da bi po enem letu en teden preživela skupaj z otrokom na počitnicah. Razmere so se izboljšale, hčerka si želi nje, ona pa hčerke. Izpodbijani sklep je rezultat nerazumevanja odvetnice predlagatelja in predlagatelja na obravnavi, kjer je bila sama (brez odvetnice) in zgleda, da je imela slab dan. Sigurno je v korist otroka, da z materjo preživi en teden, s tem bi se nadomestili stiki in bi se lahko ponovno zbližali. Res je, da ne gre za vložitev začasne odredbe iz razlogov ogroženosti otroka, vendar je korist otroka tudi pomembna, zato predlaga, da višje sodišče izda začasno odredbo ali pa razveljavi izpodbijani sklep in zadevo vrne sodišču prve stopnje.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril. Pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, zavrača pa pritožbene navedbe in predlaga, naj višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Narava postopka je jasna. Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, je začasna odredba ukrep za varstvo koristi otrok, za katerega se zahteva pogoj ogroženosti otroka. To predpisuje Družinski zakonik (DZ) v 161. členu. Nasprotna udeleženka je že v predlogu za izdajo začasne odredbe navedla, ponavlja pa tudi v pritožbi, da ve, da otrok ni ogrožen. Mld. A. na podlagi začasne odredbe živi pri očetu in ima z nasprotno udeleženko redne, zaenkrat še s strani CSD nadzorovane stike. Iz podatkov spisa je razvidno, da se normalno telesno in duševno razvija.

6. Ker niti iz navedb v predlogu za izdajo začasne odredbe niti iz drugih podatkov spisa (v postopkih za varstvo koristi otroka sodišče ugotavlja dejstva tudi po uradni dolžnosti) ne izhaja, da bo mld. A, če letos ne bo preživela počitnic z mamo, utrpela škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju ali premoženju, kar po 157. členu DZ pomeni ogroženost otroka, zakonski pogoj za izdajo začasne odredbe ni izpolnjen, zato sodišče začasne odredbe ne more izdati. Začasna odredba ni sredstvo za izpolnjevanje želja udeležencev postopkov, pač pa ukrep za varstvo koristi ogroženega otroka, kar A. ni.

7. Pritožbene navedbe o predhodno izdanih začasnih odredbah, o pričakovani končni odločitvi v tej zadevi, o slabem dnevu in razumevanju na obravnavi, o nadomestitvi stikov in zbližanju A. z mamo, sorodniki in prijatelji ter o stikih pod nadzorom, za odločitev pritožbenega sodišča niso relevantne, zato nanje ne bo odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v tem postopku skladno z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) uporablja subsidiarno in smiselno). Relevantnih dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča pritožba ne graja, glede na ugotovljeno dejansko stanje, pa je izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna. Tudi procesnih kršitev pritožba ne uveljavlja konkretizirano, uradoma upoštevnih procesnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP pa ni. Višje sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča (353. člen ZPP).

8. Ker so stroški, nastali v zvezi s postopkom po predlogu za izdajo začasne odredbe, del stroškov postopka (prvi odstavek 151. člena ZPP), o stroških postopka pa se odloči s končno odločbo (šesti odstavek 163. člena ZPP), je višje sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.