Appeal dismissed; land registry requires specific documents for deleting condominium ownership after building destruction.

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ne glede na določbo 126. člena SPZ, ki določa, da etažna lastnina preneha z uničenjem celotne zgradbe in da etažni lastniki postanejo solastniki nepremičnine in ostankov zgradbe v skladu s svojim idealnim deležem na skupnih delih, je potrebno za postopek zemljiškoknjižnega vpisa izbrisa etažne lastnine upoštevati pravila zemljiškoknjižnega postopka.

Predmetna stavba ( ID znak 1-9) je v zemljiški knjigi glede na stanje vpisov vpisana kot nedokončana etažna lastnina s sedmimi posameznimi deli, nerazdeljenimi deli stavbe in parcelama št. 4/2 in 4/1, k.o. G. kot splošnima skupnima deloma stavbe. Ker je v primeru prenehanja etažne lastnine zaradi uničenja zgradbe, ključna ugotovitev solastninskih deležev, ki jih pridobijo etažni lastniki glede na idealni delež na skupnih delih, je za izbris (nedokončane) etažne lastnine in vpis lastninske pravice na parc. št. ID znak 1 4/1 in 1 4/2, sedaj vpisanih kot splošni skupni del stavbe, potrebna ustrezna listina v smislu 40. člena ZZK-1.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagateljice in potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice, s katerim ni bila dovoljena poočitev izbrisa stavbe (ID znak stavba 1-9) z vsemi posameznimi deli in sprememba osnovnega pravnega položaja pri parcelah ID znak 1 4/1 in 1 4/2 iz splošnih skupnih delov v vknjiženo lastninsko pravico.

2. Zoper sklep se je pritožila predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je v obrazložitvi predloga pojasnila, da je predmetna stavba v zemljiški knjigi vpisana stavba z nedokončano etažno lastnino, ki ima sedem posameznih delov in nerazdeljene dele. Stavba ima po podatkih zemljiške knjige naslov T. xx, L. kot njen splošni skupni del sta vpisani nepremičnini ID znak parcela 1 4/1 in ID znak parcela 1 4/2. Stavba ni vpisana v kataster stavb in že vrsto let ne obstaja več, saj je bila porušena. Stavba, kot je razvidno iz dopisa GURS-a z dne 10.10.2017, ni nikoli obstajala v evidencah GURS-a.

Na parcelah 4/1 in 4/2 ni evidentiranega zemljišča pod stavbo v zemljiškem katastru. Naslov T. xx, L., je povezan z drugo stavbo (2-6) na parceli 1/2 v k.o. G. II, na kateri je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba postopka za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL. Predlagateljica je v predlogu tudi pojasnila, da je GURS-u z dopisom z dne 3.10.2017 predlagala, da na podlagi smiselne uporabe petega odstavka 65. člena in petega odstavka 95. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin obvesti sodišče, da po podatkih zemljiškega katastra in katastra stavb predmetna stavba ni vpisana v katastru stavb in da predmetni parceli nista evidentirani kot zemljišče pod stavbo.

Prejela pa je omenjeni odgovor z dne 10.10.2017, v katerem je GURS zavzel stališče, da ne more predlagati sodišču izbrisa etažne lastnine ali njeno vzpostavitev, temveč to lahko stori le lastnik z ustreznimi akti. Predlagateljica je v zemljiški knjigi vknjižena kot lastnica posameznega dela ID znak 1-9-6, prav tako je njena pravna prednica ("družbena lastnina pod upravo občine L.C.") vknjižena kot lastnica pri nerazdeljenih posameznih delih (ID znak 1-9-0). Kot taka je upravičena predlagateljica predmetnega vpisa, za katerega meni, da je podlaga v 115.

členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1). Ne strinja se s stališčem prvostopenjskega sodišča, da navedena določba predvideva poočitev le v primeru delitve ali združitve nepremičnine, ne pa tudi izbrisa stavbe. Stališče sodišča, da 126. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ) ne more predstavljati podlage za izbris etažne lastnine, če poda predlog za izbris le eden od več v zemljiški knjigi vpisanih etažnih lastnikov in to brez ustrezne listine, je zmotno. V konkretnem primeru ne gre za situacijo, ko bi predlagateljica predlagala izbris etažne lastnine na obstoječi stavbi, ker bi želela spremembo etažne lastnine v solastnino ali v lastninsko pravico v skladu s 125.

členom SPZ, pač pa za situacijo, ko stavba v naravi ne obstoji več in tudi ni evidentirana v zemljiškem katastru, ki je izvorna evidenca za podatke o nepremičninah, vpisanih v zemljiški knjigi. Pritožnica se sklicuje na 126. člen SPZ in navaja, da tudi po svoji naravi etažna lastnina na neobstoječi stavbi ne more obstajati (prvi odstavek 105. člena SPZ). Etažni lastniki s svojim nestrinjanjem ne morejo preprečiti, da bi na stavbi, ki je porušena in ne obstaja, prenehala obstajati etažna lastnina, saj ta posledica nastopi po samem zakonu, neodvisno od njihove volje, in obenem po samem zakonu nekdanji etažni lastniki ob uničenju zgradbe pridobijo solastninsko pravico na nepremičnini v skladu s svojimi idealnimi deleži na skupnih delih.

Predlagateljica je s predlogom zgolj predlagala, da se v zemljiški knjigi poočitijo podatki o predmetnih nepremičninah tako, da bodo usklajeni s podatki zemljiškega katastra. Za poočitev mora sodišče zgolj preveriti podatke zemljiškega katastra, kar je predlagateljica že izkazala z dopisom GURS-a z dne 10.10.2017. Predlagateljica je že v predlogu pojasnila, da je z lastniki posameznih delov nekdanje stavbe leta 1977 sklepala odškodninske pogodbe in pridobila predmetne posamezne dele v družbeno lastnino preden je bila stavba porušena.

M. je tako dejanska lastnica predmetnih nepremičnin. Preden pa bo lahko uredila vknjižbo svoje lastninske pravice, mora priti do izbrisa predmetne stavbe, saj sicer ne more vložiti tožbe na ugotovitev svoje lastninske pravice na predmetnih nepremičninah, saj zanjo nima pravnega interesa, ker sodba ne bi bila zemljiškoknjižno izvedljiva. Izbrisa neobstoječe stavbe v zemljiški knjigi pa s tožbo sploh ne more zahtevati, ker veljavni predpisi za to ne dajejo podlage. Če zemljiška knjiga stavbe ne bo izbrisala, bo prišlo do nedopustnega posega v ustavno zajamčeno lastninsko pravico M..

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji za predlagani vpis. Pritožbeno zavzemanje, da gre pri predmetnem vpisu za poočitev, ni utemeljeno. V skladu s 114. členom ZZK-1 je poočitev pomožni vpis, s katerim se vpiše le: 1. sprememba identifikacijskega znaka nepremičnine zaradi uskladitve tega podatka v katastru, 2. poočiti združitev ali delitev nepremičnin, ali 3. poočiti sprememba podatkov o osebah. V konkretnem primeru, ko predlagateljica predlaga izbris stavbe (ID znak stavba 1-9) z vsemi posameznimi deli in spremembo osnovnega pravnega položaja pri parcelah ID znak 1 4/1 in 1 4/2 iz splošnih skupnih delov, vpisanih v korist vsakokratnih lastnikov stavbe, v vknjiženo lastninsko pravico, ne gre za nobenega izmed položajev, za katerega je določena poočitev, zato se pritožnica ne more uspešno sklicevati na 115. člen ZZK-1 o poočitvi po uradni dolžnosti na podlagi obvestila geodetske uprave. Dopis GURS-a z dne 3.10.2017, ki potrjuje, da stavba ni vpisana v katastru stavb, po vsebini ni obvestilo, ki bi utemeljevalo poočitev glede nepremičnine po navedenem zakonskem določilu.

5. Ne glede na določbo 126. člena SPZ, ki določa, da etažna lastnina preneha z uničenjem celotne zgradbe in da etažni lastniki postanejo solastniki nepremičnine in ostankov zgradbe v skladu s svojim idealnim deležem na skupnih delih, je potrebno za postopek zemljiškoknjižnega vpisa izbrisa etažne lastnine upoštevati pravila zemljiškoknjižnega postopka. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, velja v zemljiškoknjižnem postopku načelo formalnosti (124. člen ZZK-1). Navedeno načelo pomeni, da zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Predmetna stavba (ID znak 1-9) je v zemljiški knjigi glede na stanje vpisov vpisana kot nedokončana etažna lastnina s sedmimi posameznimi deli 1 , nerazdeljenimi deli stavbe 2 in parcelama št. 4/2 in 4/1, k.o. G. kot splošnima skupnima deloma stavbe. Ker je v primeru prenehanja etažne lastnine zaradi uničenja zgradbe, ključna ugotovitev solastninskih deležev, ki jih pridobijo etažni lastniki glede na idealni delež na skupnih delih, je prvostopenjsko sodišče pravilno navedlo, da je za izbris (nedokončane) etažne lastnine in vpis lastninske pravice na parc. št. ID znak 1 4/1 in 1 4/2, sedaj vpisanih kot splošni skupni del stavbe, potrebna ustrezna listina v smislu 40. člena ZZK-1 (sporazum etažnih lastnikov glede na stanje v zemljiški knjigi oziroma njihovih pravnih naslednikov z ustreznim zemljiškoknjižnim dovolilom) oziroma ustrezna veriga listin (glede na trditev predlagateljice, da je izključna lastnica nepremičnin). Če predlagateljica z ustreznimi listinami ne razpolaga, bo morala na podlagi ustrezne tožbe izposlovati sodbo, ki bo omogočala zahtevane vpise. Njeno stališče, da tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa ne more vložiti ne da bi predhodno dosegla izbris etažne lastnine, je zmotno.

6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, ki tudi ni ugotovilo procesnih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke drugega odstavka 161. člena ZZK-1 potrdilo izpodbijani sklep.

1 Del stavbe ID znak 1-9-1, vpisan kot družbena lastnina s pravico uporabe Zavoda za urejanje stavbnih zemljišč, del stavbe ID znak 1-9-2, vpisan kot last M.T., J. yy, L., del stavbe ID znak 1-9-3, vpisan kot last I.B., U. aa, L., del stavbe ID znak 1-9-4, vpisan kot družbena lastnina z imetnikom pravice uporabe Republiški sekretariat za pravosodje, del stavbe ID znak 1-9-5, vpisan kot last V.G., T. xx, L., del stavbe ID znak 1-9-6, vpisan kot last predlagateljice in del stavbe ID znak 1-9-7, vpisan kot last Š.V., R. bb, L.

2 ID znak 1-9-0, vpisani kot družbena lastnina pod upravo občine L.C..