Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep Cst 382/2021 ECLI:SI:VSLJ:2021:CST.382.2021 AI generated

Appeal dismissed: Personal bankruptcy law excludes foreign disability pension from exemption despite hardship.

Case Number VSL Sklep Cst 382/2021
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The higher court dismissed the debtor's appeal against a ruling that excluded specific disability-related income from personal bankruptcy exemption. The debtor argued that receiving a foreign disability pension and annual supplement left them unable to meet basic living costs, yet the court held that statutory exemptions are rigid and cannot be altered by personal circumstances. Consequently, the court ruled that the debtor cannot retain assets exceeding the legally defined exemption limit, regardless of their financial hardship.

Legislator headnote

AI generated

Article 101 of the Law on Invalidity Insurance; Article 389 of the Personal Bankruptcy Act: Income from foreign disability pensions and related supplements are not exempt from seizure in personal bankruptcy proceedings, and statutory exemption limits cannot be overridden by the debtor's personal circumstances or financial hardship.

Keywords

AI generated
personal bankruptcy disability pension exemption limit foreign pension insolvency law

Cited Legislation

AI generated
Article 101 of the Law on Invalidity Insurance
Article 389 of the Personal Bankruptcy Act
Article 350 of the Act on Civil Procedure
Article 366 of the Act on Civil Procedure
Article 121 of the Personal Bankruptcy Act
Article 365 of the Act on Civil Procedure

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Iz izvršbe in s tem iz stečajne mase so (med drugim) izvzeti prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju (2. točka 101. člena ZIZ). Tu gre le za prejemke, ki jih izplačuje ZPIZ ali tuja primerljiva zavarovalnica. Dolžnikova renta pa takega dohodka ne predstavlja, saj gre že po dolžnikovih navedbah za rento, ki jo tuja zavarovalnica plačuje za svojega zavarovanca – povzročitelja škode

Prav tako letni dodatek, ki ga izplačuje ZPIZ, glede na določila 101. člena ZIZ v zvezi z 2. točko drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP iz stečajne mase ni izvzet.

Višje sodišče sicer razume težak položaj, v katerem se je znašel dolžnik, ko ima za vsakodnevno preživljanje na voljo le del svojih prihodkov, vendar je tak položaj v postopku osebnega stečaja pričakovan. Z osebnimi okoliščinami pa zakonskih določb ni mogoče spreminjati, iz njih pa izhaja, kateri prejemki so lahko izvzeti iz stečajne mase. Sodišče tako ne glede na dejstvo, da dolžnik po svojem zatrjevanju potrebuje še dodatne zneske za preživljanje, dolžniku ne sme dovoliti razpolaganja z ničemer, kar iz stečajne mase ni izvzeto po zakonu in kar presega v 102. členu ZIZ določen znesek.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za povračilo dohodnine in letnega dodatka.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil, navaja, da zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Dolžnik je oseba s posebnimi potrebami, ki ne more uveljavljati samostojnega življenja brez tuje pomoči, in so pogoji eksistenčnega minimuma izvzeti. Dolžnik s prejeto pokojnino brez dodatka za pomoč in postrežbo, humanitarnih organizacij, centra za socialno delo, dobrih ljudi in prijateljev kot svojcev, ne bi preživel. Mesečni strošek in potrebe domsko domačega varstva že presega vsoto 1.200,00 EUR. Zato se ne more govoriti o zakonsko eksistenčnem minimumu, saj celo prag revščine že krepko presega 739,00 EUR. Sodišče bi moralo že po uradni dolžnosti ugotoviti, saj so bili zagotovljeni vsi podatki, da regres v obliki dohodnine ne spada med "druge dohodke s strani ZST", temveč spada med rentno izplačilo na osnovi nastale invalidnosti s strani tujega povzročitelja. Izpodbijani sklep naj se zato spremeni tako, da se vsa zasežena denarna sredstva iz naslova preplačane dohodnine in dodatka za rekreacijo nakažejo pritožniku. Za ažurno obravnavo kot človečnost se iskreno zahvaljuje.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril, da vztraja pri vseh svojih navedbah in stališčih, da ni podlage za vračilo iz stečajne mase. Pritožnik skuša uveljavljati nedovoljeno pritožbeno novoto, hkrati pa prilaga kot do sedaj zgolj ostre očitke in pomanjkljivo dokumentacijo, npr. le prvo stran sodbe ter številne strani nekih dopisov po mailu, iz katerih ni moč razbrati ničesar v smislu pritožbenih navedb. Izpodbijani sklep je pravilen, za drugačno stališče, tudi če spregledamo nedovoljeno pritožbeno novoto, še vedno ni podlage.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dolžnik je z vlogo z dne 6. 7. 2021 (PD 28) vložil zahtevek za vrnitev zneskov, ki so bili nakazani na fiduciarni račun upravitelja, prejeti pa so bili iz naslova preplačane dohodnine in letnega dodatka, ki ga izplačuje ZPIZ. Sodišče je ta predlog zavrnilo, saj po njegovi oceni ne gre za prejemke, ki so izvzeti iz stečajne mase.

6. V stečajno maso v postopku osebnega stečaja med drugim spada tudi plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, razen prejemkov, ki so po tem zakonu izvzeti iz stečajne mase ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku (1. točka prvega odstavka 389. člena ZFPPIPP). Iz stečajne mase so v postopku osebnega stečaja izvzeti prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe po 101. členu ZIZ (2. točka drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP). Za omejitev zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso v postopku osebnega stečaja, se uporablja 102. členu ZIZ (tretji odstavek 389. člena ZFPPIPP).

7. Kolikor je iz pomanjkljivih navedb in le delno predloženih dokazov razvidno, dolžnik prejema mesečno rento po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani. Vrnjena dohodnina se nanaša na preplačilo, do katerega je prišlo na osnovi obračunavanja dohodnine iz tega vira prihodkov, torej iz rente. V zadevi je bilo toženo S., kaj več glede vsebine dolžnikovega zahtevka pa iz predložene le prve strani sodbe ni mogoče razbrati. Dolžnik v pritožbi navaja, da renta oziroma to plačilo "spada med rentno izplačilo na osnovi nastale invalidnosti s strani tujega povzročitelja", že iz predloga in njegove dopolnitve pa izhaja, da gre za rento, ki jo tuja zavarovalnica (kot izhaja iz pritožbi priloženega dopisa Zavarovalnice A., je to Zavarovalnica B. iz Avstrije) dolžniku mesečno plačuje preko Zavarovalnice A.

8. Iz izvršbe in s tem iz stečajne mase so (med drugim) izvzeti prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju (2. točka 101. člena ZIZ). Tu gre le za prejemke, ki jih izplačuje ZPIZ ali tuja primerljiva zavarovalnica. Dolžnikova renta pa takega dohodka ne predstavlja, saj gre že po dolžnikovih navedbah za rento, ki jo tuja zavarovalnica plačuje za svojega zavarovanca – povzročitelja škode. Ker tako ta prejemek po 101. členu ZIZ v zvezi z 2. točko drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP ni izvzet iz stečajne mase, tega zato niti ne more predstavljati preplačana dohodnina iz naslova tega prejemka.

9. Prav tako letni dodatek, ki ga izplačuje ZPIZ, glede na določila 101. člena ZIZ v zvezi z 2. točko drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP iz stečajne mase ni izvzet.

10. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, in tega dolžnik ne izpodbija, da dolžnik iz naslova drugih prihodkov skupaj z dodatkom za pomoč in postrežbo že dosega znesek, ki je na podlagi 102. člena ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 389. člena ZFPPIPP izvzet iz stečajne mase. Dejstvo, da dolžnik zaradi svojih posebnih potreb ne more shajati s tem zagotovljenim zneskom in da naj bi po njegovih trditvah mesečni stroški presegali 1.200,00 EUR, ne more spremeniti odločitve sodišča. Višje sodišče sicer razume težak položaj, v katerem se je znašel dolžnik, ko ima za vsakodnevno preživljanje na voljo le del svojih prihodkov, vendar je tak položaj v postopku osebnega stečaja pričakovan. Z osebnimi okoliščinami pa zakonskih določb ni mogoče spreminjati, iz njih pa izhaja, kateri prejemki so lahko izvzeti iz stečajne mase. Sodišče tako ne glede na dejstvo, da dolžnik po svojem zatrjevanju potrebuje še dodatne zneske za preživljanje, dolžniku ne sme dovoliti razpolaganja z ničemer, kar iz stečajne mase ni izvzeto po zakonu in kar presega v 102. členu ZIZ določen znesek.

11. Izpodbijani sklep je tako pravilen in dolžniku zahtevani zneski po zakonu ne pripadajo. Ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.