Appeal dismissed because claimant lost priority creditor status after prior final rejection of their claim.

Pritožba in dopolnitev pritožbe se zavržeta.

[JEDRO]

Dejstva, da je bil njen zahtevek za uveljavitev izločitvene pravice pravnomočno zavrnjen, pritožnica ne izpodbija. Položaj izločitvenega upnika ima le upnik, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavlja izločitveno pravico proti insolventnemu dolžniku (drugi odstavek 22. člena ZFPPIPP). Tak položaj pa ima upnik lahko le do takrat, ko je s pravnomočno sodno odločbo ugotovljeno, da njegova pravica ne obstaja (primerjaj drugo alinejo 2. točke 58. člena ZFPPIPP). Zato pritožnica nima več položaja izločitvene upnice v tem postopku.

Prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, ni dovoljena le do tedaj, ko je zahtevek izločitvenega upnika pravnomočno zavrnje (1. točka tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP). Ta pogoj je v obravnavani zadevi že izpolnjen, in to ne glede na morebitne druge tožbe v zvezi s to nepremičnino, zato ni več ovire za njeno prodajo v stečajnem postopku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o prodaji premoženja stečajnega dolžnika – krajne vrstne stanovanjske hiše – vikend v Republiki Hrvaški.

2. Zoper navedeni sklep se je A. A. pravočasno pritožila, pri čemer uveljavlja, da prodaja te nepremičnine ni dovoljena zaradi spornosti lastništva, sama pa je izločitvena upnica glede te nepremičnine.

3. 28.10.2021 (PD 101) je pritožnica vložila še dopolnitev pritožbe.

4. Pritožba ni dovoljena, dopolnitev pritožbe pa je prepozna.

5. Pritožbo proti sklepu ima pravico vložiti vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti (prvi odstavek 126. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Upravitelj in druga oseba, ki ni stranka postopka, ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon (drugi odstavek 126. člena ZFPPIPP). Zato je višje sodišče najprej preverilo procesno legitimacijo pritožnice za vložitev pritožbe.

6. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu razložilo, da je pritožnica, ki je v postopku prijavila izločitveno pravico na prodajani nepremičnini, prodaji nasprotovala. Vendar pa je bil njen tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja izločitvene pravice, ki ga je vložila po sklepu o napotitvi na pravdo, pravnomočno zavrnjen in zato v tem postopku ne more več uveljavljati izločitvene pravice, zato je sodišče prve stopnje sledilo predlogu upravitelja.

7. Dejstva, da je bil njen zahtevek za uveljavitev izločitvene pravice pravnomočno zavrnjen, pritožnica ne izpodbija. Položaj izločitvenega upnika ima le upnik, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavlja izločitveno pravico proti insolventnemu dolžniku (drugi odstavek 22. člena ZFPPIPP). Tak položaj pa ima upnik lahko le do takrat, ko je s pravnomočno sodno odločbo ugotovljeno, da njegova pravica ne obstaja (primerjaj drugo alinejo 2. točke 58. člena ZFPPIPP). Zato pritožnica nima več položaja izločitvene upnice v tem postopku, posledično pa je pravilno tudi razlogovanje sodišča prve stopnje, da v tej zadevi ne more več uveljavljati svoje izločitvene pravice, zaradi česar njenega nasprotovanja prodaji ni upoštevalo. Ker pritožnica tako v tem postopku nima več položaja izločitvene upnice, je višje sodišče njeno pritožbo zavrglo (1. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

8. Ne glede na to pa višje sodišče pritožnici še pojasnjuje, da prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, ni dovoljena le do tedaj, ko je zahtevek izločitvenega upnika pravnomočno zavrnjen (1. točka tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP). Ta pogoj je v obravnavani zadevi že izpolnjen, in to ne glede na morebitne druge tožbe v zvezi s to nepremičnino, zato ni več ovire za njeno prodajo v stečajnem postopku. Navedbe glede dvojne prodaje nepremičnine, kaznivega dejanja v zvezi s tem, prepovedi odtujitve, vpisane v zemljiško knjigo, neplačila kupnine s strani stečajnega dolžnika in njegovo sporno lastništvo nepremičnin ter zahtevke tretjih zoper kupca nepremičnine, te odločitve ne morejo spremeniti, saj niti očitne nesmotrnosti prodaje višje sodišče v okviru nedovoljene pritožbe ne sme presojati.

9. Dopolnitev pritožbe pa je prepozna, saj je rok za pritožbo potekel že 5.10.2021, zato jo je višje sodišče zavrglo (prvi odstavek 127. člena ZFPPIPP in 1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.