VSL Sklep Cst 421/2021 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Zakon določa omejitev izklicne oziroma izhodiščne cene pri prvem sklepu o prodaji navzdol, ne pa tudi navzgor.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o prodaji premoženja, ki je predmet upraviteljevega predloga in razvidno iz sklepa o prodaji, odločilo tako, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, le-ta se določi v višini 321.491,00 EUR, ki se poveča za pripadajoči DDV ali druge morebitne davke in druge stroške, vezane na prodajo, varščina pa se določi v višini 16.074,55 EUR.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožil (ločitveni) upnik, in sicer smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se izklicna cena določi na podlagi ocenjene vrednosti premoženja, ki znaša 149.260,00 EUR.

3. Upravitelj je v odgovoru na pritožbo navedbam v pritožbi nasprotoval ter predlagal zavrnitev pritožbe ter potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določbi 332. člena ZFPPIPP mora izklicno oziroma izhodiščno ceno sodišče določiti na podlagi ocenjene vrednosti premoženja (prvi odstavek 332. člena ZFPPIPP). Drugi odstavek navedenega člena pa določa, da izklicna oziroma izhodiščna cena pri prvem sklepu o prodaji ne sme biti nižja od polovice ocenjene likvidacijske vrednosti. Zakon torej določa omejitev izklicne oziroma izhodiščne cene pri prvem sklepu o prodaji navzdol, ne pa tudi navzgor, zato je zmotno stališče pritožnika, da se mora izklicna oziroma izhodiščna cena določiti na podlagi ocenjene vrednosti premoženja, ki v tem postopku znaša 149.260,00 EUR (prim. VSL sklep Cst 194/2021 z dne 12.5.2021 in VSL sklep Cst 468/2019 z dne 23.10.2019).

6. Upnik z (edinim) pritožbenim razlogom, da bi se morala izklicna cena določiti na podlagi ocenjene vrednosti premoženja, ne more uspeti. Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlog pa ni podan. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.