Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep I Cp 1592/2021 ECLI:SI:VSLJ:2021:I.CP.1592.2021 AI generated

VSL Sklep I Cp 1592/2021 · Višje sodišče v Ljubljani

Case Number VSL Sklep I Cp 1592/2021
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo dovolilo spremembo tožbe (I. točka izreka), ugotovilo, da obstoji tožničina izločitvena pravica na nepremičnini ID znak parcela 000 229/1 in ID znak parcela 000 229/2 iz naslova skupnega premoženja, pri čemer znaša lastniški delež tožnice 69/100, lastniški delež toženca pa 31/100 (II. točka izreka), v presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (III. točka izreka), podredni tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja denarne terjatve v postopku toženčevega osebnega stečaja je zavrglo (IV. točka izreka) in tožnici naložilo, da tožencu v 15 dneh povrne 2.557,65 EUR pravdnih stroškov (V. točka izreka).

Legislator headnote

AI generated

VSL Sklep I Cp 1592/2021 · Višje sodišče v Ljubljani: Pritožbeno sodišče je glede na navedeno v skladu s 3. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožbi ugodilo in vrednost stroškov, ki jih je tožnica dolžna povrniti tožencu, ustrezno znižalo.

Keywords

AI generated
statutory right objection to debt enforcement violations of tenant protection provisions violation of party rights action for disturbance of possession capacity to pursue debt enforcement
AI generated
VSM Sodba I Cp 522/2020
Sodišče prve stopnje je dne 6.
Sklep III Ips 48/2012
Sodišče prve stopnje je odločilo, da obstaja izločitvena pravica tožeče stranke na deležu prve toženke na skupni lastnini, nepremičnini s parc.
VSL sklep I Cp 1555/2009
Pritožbi se delno ugodi in se odločitev o pravdnih stroških spremeni tako, da vsaka stranka trpi svoje pravdne stroške.
VSK sodba I Cp 1447/2005
odst. 280. čl. ZOR je tako določal, da vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, lahko tudi ne glede na to, kdaj je nastala, izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikov. Šteje pa se (2. odst.), da je bilo pravno dejanje storjeno v škodo upnikov, če zaradi njega dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve. Ti pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno. 281. čl. ZOR pa je poleg navedenih objektivnih pogojev določil še subjektivni pogoj, tako se lahko odplačno razpolaganje izpodbija le, če je dolžnik tedaj vedel, ali moral vedeti, da s tem škoduje upniku in je bilo tretjemu, s katerim je bilo ali v čigar korist je bilo pravno dejanje storjeno, to znano ali bi mu moralo biti znano, pri neodplačnih razpolaganjih (kot v konkretnem primeru) pa se šteje, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom in se za njihovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano ali bi mu moralo biti znano.
VSL sodba in sklep II Cp 287/2010
Pravica do uveljavljanja ničnosti res ne ugasne, vendar pa velja to pravilo le za uveljavljanje ničnosti v ožjem pomenu, ne pa tudi za uveljavljanje ničnosti v širšem pomenu.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi in se odločba sodišča prve stopnje v izpodbijani V. točki izreka spremeni tako, da se znesek pravdnih stroškov v višini 2.557,65 EUR nadomesti z zneskom 476,48 EUR.

[JEDRO]

Za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini zadošča, če je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus na pritožbeni stopnji, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del spisa.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo dovolilo spremembo tožbe (I. točka izreka), ugotovilo, da obstoji tožničina izločitvena pravica na nepremičnini ID znak parcela 000 229/1 in ID znak parcela 000 229/2 iz naslova skupnega premoženja, pri čemer znaša lastniški delež tožnice 69/100, lastniški delež toženca pa 31/100 (II. točka izreka), v presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (III. točka izreka), podredni tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja denarne terjatve v postopku toženčevega osebnega stečaja je zavrglo (IV. točka izreka) in tožnici naložilo, da tožencu v 15 dneh povrne 2.557,65 EUR pravdnih stroškov (V. točka izreka).

2. Zoper stroškovni del odločbe (V. točka izreka) se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje tožnica in predlaga, da pritožbeno sodišče odločitev o stroških postopka spremeni oziroma jo razveljavi in zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Opozarja, da njen uspeh v postopku ni zgolj 19 %. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je njen tožbeni zahtevek utemeljen v višini 72.000 EUR, kar predstavlja 19 % delež glede na celotno vrednost nepremičnine (373.975 EUR), vendar pa je vrednost tožbenega zahtevka 168.288 EUR. Priznanih 72.000 EUR glede na višino tožbenega zahtevka tako predstavlja 42,8 %. Sodišče prve stopnje bi temu ustrezno moralo odmeriti stroške postopka. V postopku so bili izvedeni trije naroki, ki jih je tudi priglasila v stroškovniku, a je sodišče prve stopnje priznalo zgolj pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo. Upravičena je tudi do stroškov tretjega naroka. S tem v zvezi je napačna tudi odmera toženčevih stroškov, saj mu je sodišče prve stopnje prisodilo potne stroške za pristop na tri naroke, čeprav mu je priznalo le dva naroka. Stroški bi naj bili odmerjeni po specificiranem stroškovniku, ki ni sestavni del sodbe, iz same obrazložitve pa ni mogoče natančno razbrati, ali so stroški odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo (OT).

3. Toženec na vročeno pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pravdni stranki sta zakonca, ki sta imela v solastnini zgoraj navedene nepremičnine, vsak do ½. V predmetni pravdi je tožnica uveljavlja izločitveno pravico na nepremičninah iz naslova skupnega premoženja in zatrjevala, da njen lastninski delež znaša 9/10. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku delno ugodilo in tožnici priznalo 69/100 lastniški delež.

6. V zvezi s pritožbenim očitkom o nezmožnosti preizkusa skladnosti odmerjenih stroškov z OT, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini zadošča, če je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus na pritožbeni stopnji, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del spisa. Na stroškovniku, ki ga je v spis vložil tožničin pooblaščenec, je sodišče prve stopnje za vsako postavko priglašenih stroškov in nagrade jasno označilo, ali je bila priznana in v kakšni višini. 1 Enako velja za stroške toženca. 2 Po pregledu obeh stroškovnikov gre zaključiti, da je sodišče prve stopnje stroške pravdnih strank odmerilo upoštevaje OT.

7. Tožnica utemeljeno opozarja, da je njen uspeh v postopku višji od 19 %. Odločitev sodišča prve stopnje o uspehu strank v postopku zmotno izhaja iz celotnega tožbenega zahtevka 9/10, čeprav je bil dejansko sporen le delež tožnice na skupnem premoženju nad 1/2. Tožnica je tako zahtevala „le“ dodatne 4/10 (oziroma 40/100), od tega pa je uspela z 19/100. Glede na navedeno je tožnica upravičena do povrnitve 42,8 % stroškov, kolikor uveljavlja s pritožbo.

8. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje izvedlo tri naroke - pripravljalnega ter dva naroka za glavno obravnavo. Tožnica je v stroškovniku priglasila vse tri naroke, vendar ji je sodišče prve stopnje priznalo zgolj stroške za pripravljalni in prvi narok za glavno obravnavo. Tožnica se utemeljeno zavzema tudi za priznanje stroškov drugega naroka za glavno obravnavo, saj za drugačno odločitev ni nobenega razloga. V skladu s tar. št. 20 OT je stranka upravičena do povrnitve stroškov zastopanja za prvi narok za glavno obravnavo, na katerem se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi (v polni vrednosti storitve), za vsak nadaljnji narok za glavno obravnavo, na katerem se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi, ali poravnalni narok, ki mu ni sledil prvi narok (v 50 % vrednosti storitve) ter za vsak narok, na katerem so se obravnavala samo procesna vprašanja ali na katerem je pred obravnavanjem glavne stvari postopek končan z umikom tožbe ali pripoznavo ali se narok ni opravil, ker je bil preložen (v 25 % vrednosti storitve). Iz zapisnikov prvega in drugega naroka za glavno obravnavo je razvidno, da je šlo na obeh narokih za obravnavanje glavne stvari. Tožnici gre tako poleg 750 točk za pripravljalni narok (tar. št. 20/2 OT) in 1.500 točk za prvi narok za glavno obravnavo (tar. št. 20/1 OT), kar ji je že priznalo sodišče prve stopnje, še 750 točk za drugi narok za glavno obravnavo (tar. št. 20/2 OT).

9. Sodišče prve stopnje je tožničine stroške odmerilo na 3.869,40 EUR. K temu je treba prišteti še 750 točk oziroma 450 EUR stroškov za drugi narok za glavno obravnavo, kar skupno znaša 4.319,40 EUR. Tožnica je v postopku uspela z 42,8 % in je upravičena do povračila 1.848,70 EUR stroškov. Toženčeve stroške je sodišče prve stopnje odmerilo na 4.065 EUR. Ker je njegov uspeh v pravdi 57,2 %, je upravičen do povračila 2.325,18 EUR stroškov. Po medsebojnem pobotanju je tožnica dolžna tožniku povrniti 476,48 EUR pravdnih stroškov.

10. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno v skladu s 3. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožbi ugodilo in vrednost stroškov, ki jih je tožnica dolžna povrniti tožencu, ustrezno znižalo.

1 Glej stroškovnik na list. št. 100 spisa.

2 Glej stroškovnik na list. št. 99 spisa.