Slovenian Supreme Court dismisses appeal for leave of review due to failure to raise significant legal issues. The appeal was rejected because the applicant did not meet the strict requirements of the Civil Procedure Act. The court ruled that the lower court's decision on termination and harassment claims was legally sound. The applicant failed to demonstrate a significant legal question or a deviation from Supreme Court practice. Consequently, the request for leave of review was dismissed under Article 367b of the Civil Procedure Act. The court emphasized the necessity of precise and concrete arguments regarding legal errors. This decision reinforces the high threshold for appellate review in labor disputes. The ruling upholds the finality of the second-instance judgment on termination and harassment. The applicant's arguments regarding material law application were deemed insufficient for review. The court concluded that no significant legal issue warranted further examination. The decision ensures consistent application of labor law principles in Slovenia.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Predlog je sestavljen kot revizija, s katero se uveljavlja zmotna uporaba materialnega prava. Tožnik v predlogu natančno in konkretno - tako, kot to zahteva četrti odstavek 367. b člena ZPP - ne izpostavlja nobenega pomembnega pravnega vprašanja. Zato ga je vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367. b člena ZPP zavrglo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu. Presodilo je, da je bila izredna odpoved zaradi več kršitev delovnih obveznosti utemeljena in da v ravnanju toženke ni elementov trpinčenja na delovnem mestu, ki bi upravičevalo plačilo odškodnine.

2. Sodišče druge stopnje je soglašalo z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje in zavrnilo tožnikovo pritožbo.

3. Tožnik v predlogu za dopustitev revizije uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in izpostavlja dve splošni vprašanji:

- ali je presoja sodišča o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi materialnopravno pravilna;

- ali je presoja sodišča o neobstoju trpinčenja tožeče stranke na delovnem mestu in zavrnitvi zahtevka za odškodnino glede na ugotovljeno dejansko stanje materialnopravno pravilna.

4. Predlog ni popoln.

5. Sodišče po prvem odstavku 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367. b člena ZPP). Če stranka ne ravna po tretjem, četrtem in petem odstavku 367. b člena ZPP, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367. b člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je predlog sestavljen kot revizija, s katero se uveljavlja zmotna uporaba materialnega prava. Tožnik v predlogu natančno in konkretno - tako, kot to zahteva četrti odstavek 367. b člena ZPP - ne izpostavlja nobenega pomembnega pravnega vprašanja. Zato je vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367. b člena ZPP predlog zavrglo.

7. Odločitev je bila sprejeta soglasno.