Appeal dismissed; single sentence penalty only allowed before or during, not after, serving imprisonment.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal rejected the defense's appeal against the first-instance court's refusal to grant a single sentence for combined punishments. The defendant argued that the law did not prohibit combining penalties after imprisonment was served, but the court found this argument unsupported by the Criminal Procedure Act. The court ruled that combining punishments via a single sentence is logically impossible after execution begins, as it would violate the constitutional prohibition against double jeopardy.
Legislator headnote
AI generated1. odstavek 55. člen Kazenskega zakonika; 1. točka 1. odstavka 407. člen Zakona o kazenskem postopku: A single sentence combining punishments is permissible only before or during the execution of imprisonment, but not after, as combining executed punishments would violate the constitutional ban on double jeopardy.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba zagovornika obsojenega A. A. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Obsojenega se oprosti plačila sodne takse.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je pred napadeno ugotovitvijo izhajalo iz prvega odstavka 55. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), po katerem je izrek enotne kazni po 53. členu KZ-1 možen pred in med prestajanjem kazni zapora, po prestani kazni pa a contrario več ne. To je logično in smiselno, kajti predmet združitve v tako imenovani nepravi obnovi kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 407. člena ZKP so lahko le kazni, ki šele morajo biti izvršene/prestane in ne kazni, ki so že bile izvršene. Sicer bi se te kazni skozi enotno kazen ter v nasprotju s prepovedjo iz 31. člena Ustave Republike Slovenije znova izvrševale.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Okrožno sodišče v Mariboru je kot sodišče prve stopnje 30. 9. 2021 zavrnilo predlog obsojenega A. A. za izrek enotne kazni. To je bilo storjeno s sodbo I Ks 9820/2021.
2. Zoper sodbo se je pritožil obsojenčev zagovornik zaradi kršitve kazenskega zakona s predlogom, da sodišče druge stopnje sodbo spremeni tako, da obsojenčevemu predlogu za združitev kazni ugodi.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. S pritožbeno obrazložitvijo, po kateri prvi odstavek 407. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ne postavlja pogoja neprestane kazni, pritožnik uveljavlja kršitev kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena ZKP, ki ni podana.
5. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je pred napadeno ugotovitvijo izhajalo iz prvega odstavka 55. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), po katerem je izrek enotne kazni po 53. členu KZ-1 možen pred in med prestajanjem kazni zapora, po prestani kazni pa a contrario več ne. To je logično in smiselno, kajti predmet združitve v tako imenovani nepravi obnovi kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 407. člena ZKP so lahko le kazni, ki šele morajo biti izvršene/prestane in ne kazni, ki so že bile izvršene (gl. Bergant K. v Kazenski zakonik s komentarjem, Splošni del, Ur. Šepec M., GV Založba, Ljubljana 2021, stran 784). Sicer bi se te kazni skozi enotno kazen ter v nasprotju s prepovedjo iz 31. člena Ustave Republike Slovenije znova izvrševale.
6. Glede na ugotovljeno, in ker pripomba o obsojenčevem neenakopravnem položaju ni v neposredni zvezi z uveljavljanim izpodbojnim razlogom, sodišče druge stopnje pa kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (383. člen ZKP) ni ugotovilo, je o pritožbi zagovornika obsojenega A. A. odločilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe (391. člen ZKP).
7. Odločba o stroških pritožbenega postopka temelji na 98.a členu in četrtem odstavku 95. člena ZKP ter 11. členu Zakona o sodnih taksah. Je posledica obsojenčevih gmotnih razmer ter dejstva, da se že nahaja na prestajanju kazni zapora.