Appeal dismissed; court correctly treated separate requests for legal protection and procedure renewal separately under Criminal Procedure Act.

I. Pritožba obsojenega K. K. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenega se oprosti plačila sodne takse.

[JEDRO]

Ker se zahteva za varstvo zakonitosti in zahteva za obnovo kazenskega postopka razlikujeta v predmetu odločanja in postopku, po katerem sta obravnavani je sodišče prve stopnje v ugotovljenem položaju ravnalo pravilno, ko je zgornjo vlogo najprej in očitno ločeno obravnavalo kot zahtevo za varstvo zakonitosti, sicer bi pritožnika v pravici do vložitve tega izrednega pravnega sredstva v nasprotju s prvim odstavkom 421. člena ZKP prikrajšalo. Pravilno je ravnalo še, ko je ugotovilo, da je zahteva za varstvo zakonitosti prepozna, s čemer je dejansko odprlo prostor za obravnavo smiselno zatrjevane zahteve za obnovo kazenskega postopka, o kateri naj bo zaradi omenjene razlike v predmetu in postopku odločeno s posebno odločbo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje, kot prepozno zavrglo zahtevo za varstvo zakonitosti obsojenega K. K. z dne 15. 9. 2021 zoper pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti K 112/98 z dne 13. 5. 2002 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru Kp 698/2002 z dne 8. 4. 2004. Obsojeni je bil plačila sodne takse oproščen.

2. Zoper sklep se je obsojeni pritožil brez navedbe izpodbojnih razlogov in s predlogom, da sodišče druge stopnje "dovoli preizkus sodb Okrožnega sodišča v Murski Soboti z dne 13. 5. 2002 in Okrajnega sodišča v Lendavi z dne 6. 3. 2015 pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije z namenom, da pride do razveljavitve omenjenih sodb s pomočjo obnove postopka."

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ker pritožnik izpodbojnih razlogov iz 370. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ni navedel, je sodišče druge stopnje pritožbo preizkusilo neposredno po pritožbeni obrazložitvi. Pri tem je najprej ugotovilo, da pritožbena obrazložitev v pretežnem delu ni v zvezi s pravočasnostjo zahteve za varstvo zakonitosti z dne 15. 9. 2021 in nato, da je njeno jedro v zatrjevanju, da je tega dne dejansko vložil zahtevo za obnovo kazenskega postopka.

5. Prvega dela pritožbene obrazložitve sodišče druge stopnje ni preizkušalo, ker to zaradi ugotovljene nepovezanosti s predmetom odločitve ni mogoče, glede drugega pa je ugotovilo, da ne ustreza obliki in vsebini vloge, ki jo je pritožnik 15. 9. 2021 poslal na Vrhovno sodišče. V vlogi je v rubriki zadeva navedena prošnja za obravnavo vloge za varstvo zakonitosti in ostala dovoljena izredna pravna sredstva v celotnem sodnem postopku, medtem ko je na drugi strani vloge podčrtano navedena zahteva za varstvo zakonitosti z dne 17. 9. 2017 obnovljena z dodatnimi pojasnili. Pomembno je tudi, da je na tretji strani vloge zapisano, da pritožnik na njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti, vloženo dne 17. 9. 2017, s strani Vrhovnega sodišča ni dobil odgovora ter da naj bodo v sklopu te vloge obravnavani dokazi in pripombe iz nadaljevanja vloge.

6. Ker se zahteva za varstvo zakonitosti in zahteva za obnovo kazenskega postopka razlikujeta v predmetu odločanja in postopku, po katerem sta obravnavani je sodišče prve stopnje v ugotovljenem položaju ravnalo pravilno, ko je zgornjo vlogo najprej in očitno ločeno obravnavalo kot zahtevo za varstvo zakonitosti, sicer bi pritožnika v pravici do vložitve tega izrednega pravnega sredstva v nasprotju s prvim odstavkom 421. člena ZKP prikrajšalo. Pravilno je ravnalo še, ko je ugotovilo, da je zahteva za varstvo zakonitosti prepozna, s čemer je dejansko odprlo prostor za obravnavo smiselno zatrjevane zahteve za obnovo kazenskega postopka, o kateri naj bo zaradi omenjene razlike v predmetu in postopku odločeno s posebno odločbo.

7. Glede na obrazloženo, in ker sodišče druge stopnje v nobenem primeru ne more ravnati po pritožbenem predlogu je o pritožbi obsojenega Karla Kozica odločilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

8. Odločba o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 98. člena in četrtem odstavku 95. člena ZKP ter 11. členu Zakona o sodnih taksah. Je posledica dejstev, ki jih je za pritožnika ugotovilo že sodišče prve stopnje.