Supreme Court dismisses revision request regarding co-ownership of non-essential building land in Slovenia.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlog se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je navajal, da predstavlja parcela 5440/13 k. o. ... funkcionalno zemljišče stavbe št. 37 in je zato v solasti vsakokratnega lastnika posameznih delov te stavbe. Trdil je, da posledično zato kot taka ni mogla biti predmet delitve in predmet razpolaganja, saj ni v samostojnem pravnem prometu, zato je sporazum in darilna pogodba 1 , ki sta jo dne 20. 9. 2004 sklenila toženka in tožnikov pravni prednik (tedanja etažna lastnika), nična.

2. Sodišče prve stopnje je (med drugim) ugotovilo, da je parc. št. 5440/13 k. o ... skupni del stavbe št. 37 in solastnina vsakokratnega lastnika posameznih delov stavbe št. 37 (I. točka izreka). 2 Zahtevku je v tem delu ugodilo, ker je ugotovilo, da je sta bila sporazum o spremembi posameznih delov v etažni lastnini, predvsem pa darilna pogodba, nična, saj sta stranki razpolagali z zemljiščem, ki je zaradi svoje namembnosti ustrezalo pojmu funkcionalnega zemljišča oziroma zemljišča, ki je namenjeno redni rabi stavbe v etažni lastnini. Glede dejanske narave zemljišča se je oprlo na izvedensko mnenje izvedenke urbanistične stroke.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke in stranskega intervenienta ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v ugodilnem delu (I. točka izreka) spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek (tudi v tem delu) zavrnilo. Obrazložilo je, da če določen del za stavbo ni nujno potreben, lahko etažni lastniki na njem ukinejo solastninsko skupnost oziroma status skupnega dela. Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje o parceli 5440/13 pa ni nobenega dvoma, da le ta ni predstavljala nujnega skupnega dela. Parcela 5440/1, iz katere je kasneje nastala parcela 3440/13, je v naravi predstavljala dvorišče (in ne zemljišča pod stavbo). Ni torej šlo za zemljišče izven pravnega prometa. Pojem funkcionalnega zemljišča je bil drugačen v družbeni lastnini, po sedanji ureditvi pa nima več posebnega pomena in posledic. V teoriji je zastopano stališče, da lahko spremeni svoje meje in se deli, če je taka volja etažnih lastnikov in so za to izpolnjeni tehnični pogoji. Razpolaganje ni v nasprotju z določbo četrtega odstavka 105. člena Stvarnopravnega zakonika. Prav tako je tožnik vedel, kaj z menjalno pogodbo »kupuje«.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožeča stranka vlaga predlog za dopustitev revizije in predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanj: Ali je višje sodišče kršilo določbe 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in s tem kršilo pravico do izjave predlagatelja, s tem, ko je povsem spremenilo materialnopravno naziranje sodišča prve stopnje? Ali je višje sodišče materialno pravno pravilno odločilo, da je dopustno skupni del stavbe, to je zemljišča, ki je glede na dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča namenjeno redni rabi stavbe, deliti, na njem ukiniti solastninsko pravico in status skupnega dela stavbe in da takšni pravni posli niso nični?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Ker niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog tožeče stranke zavrnilo.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Sporazum o spremembi posameznih delov v etažni lastnini in delilna pogodba

2 Tožbeni zahtevek je v delu, ki se nanaša na parc. št. 5440/14 zavrnilo (II. točka izreka).