Court rejects transfer of jurisdiction request based solely on increased travel costs after administrative transfer.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

V primeru, ko je pristojnost za sojenje prenesena na drugo sodišče na podlagi 105.a člena ZS, zgolj dejstvo, da imajo stranke in tolmač ter priči in sodišče dodatno pot in s tem dodatne stroške, ne more biti razlog, ki bi narekoval prenos pristojnosti po 67. členu ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Med pravdnima strankama pred Okrajnim sodiščem v Ajdovščini poteka pravdni postopek P 27/2019 zaradi povrnitve škode v višini 1.221,00 EUR. To sodišče je zadevo prejelo od Okrajnega sodišča v Kopru na podlagi prenosa pristojnosti v skladu s 105.a členom Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS).

2. Tožnika sta 23. 9. 2021 predlagala prenos pristojnosti na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) nazaj na Okrajno sodišče v Kopru. Navajata, da imata stalno prebivališče v kraju A. v Italiji, da so sodni tolmač in predlagani priči iz območja Kopra, ter da je na območju slednjega predlagan tudi ogled.

3. Predlog je bil vročen tožencu, ki se s prenosom pristojnosti strinja.

4. Predlog ni utemeljen.

5. V skladu s 67. členom ZPP lahko Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Temeljni namen delegacije pristojnosti je torej smotrnost.

6. Predsednik skupno neposredno višjega sodišča lahko v skladu s 105.a členom ZS na predlog predsednika sodišča, ki ima sodne zaostanke, odloči, da se pristojnost za sojenje v določenem številu zadev prenese na drugo manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče na svojem območju. Predsednik sodišča, ki odloči o prenosu pristojnosti, določi število in vrsto zadev, ki bodo prenesene, ter pravila za izbiro zadev (prvi in drugi odstavek 105.a člena ZS). Prenos krajevne pristojnosti na podlagi citirane določbe ZS je ukrep sodne uprave za izenačitev obremenitev med sodišči in odpravo sodnih zaostankov. V slovenskem sistemu krajevnih pristojnosti, ki temelji na personalnem kriteriju (prvi odstavek 46. člena ZPP), je z vidika pravdnih strank v idealnih razmerah praviloma najbolj ekonomično, da se postopek opravi pri krajevno pristojnem sodišču. Prenos krajevne pristojnosti po 105.a členu ZS ima zanje lahko določene neugodne posledice (na primer višji potni stroški), vendar pa ga kljub temu upravičujejo sistemski razlogi, ki državi nalagajo, da sprejme ukrepe za reševanje zadev brez nepotrebnega odlašanja. Za stranko takšen ukrep konkretno pomeni, da se skrajša čas reševanja zadeve in zagotavlja sojenje v razumnem roku.

7. Zato v primeru, ko je pristojnost za sojenje prenesena na drugo sodišče na podlagi 105.a člena ZS, zgolj dejstvo, da imajo stranke in tolmač ter priči in sodišče dodatno pot in s tem dodatne stroške, ne more biti razlog, ki bi narekoval prenos pristojnosti po 67. členu ZPP, pač pa morajo biti za to podani posebej tehtni razlogi, 1 ki jih Vrhovno sodišče ni našlo.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog tožnikov zavrnilo.

9. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Enako npr. sklepi Vrhovnega sodišča RS I R 148/2018 z dne 18. 10. 2018, I R 29/2017 z dne 30. 3. 2017, I R 22/2017 z dne 2. 3. 2017, I R 17/2015 z dne 29. 1. 2015 in I R 132/2014 z dne 11. 12. 2014.