Supreme Court allows appeal to review lex commissoria clause validity in settlement agreement.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia granted permission for a revision appeal regarding the validity of a specific clause in a settlement agreement. The appellant argued that a 'lex commissoria' clause should be voided by default to prevent legal consequences arising from a null provision, while the lower courts had previously rejected this argument. The court determined that the conditions for allowing the revision were met under the Code of Civil Procedure, enabling the review of whether the clause renders the entire agreement void.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP) 367.a odst. 1; 367.c odst. 3: Permission for revision is granted when the appeal concerns the validity of a lex commissoria clause in a settlement to prevent legal consequences from a null provision.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se mora posamezno določilo v sklenjenem dogovoru med strankama presojati z vidika narave in namena klavzule lex commissoria, da se ugotovi ničnost takšnega spornega določila, vsebovanega v sklenjenem dogovoru, in da se prepreči nastanek pravnih posledic, ki izhajajo iz ničnega določila.
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se mora posamezno določilo v sklenjenem dogovoru med strankama presojati z vidika narave in namena klavzule lex commissoria, da se ugotovi ničnost takšnega spornega določila, vsebovanega v sklenjenem dogovoru, in da se prepreči nastanek pravnih posledic, ki izhajajo iz ničnega določila.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožnik je od toženke primarno zahteval izstavitev zemljiškoknjižne listine za prenos lastninske pravice na štirih peščenih teniških igriščih na delu treh parcel z različnimi variantami glede določitve oziroma izbire teh štirih igrišč in posledične parcelacije oziroma izstavitev zemljiškoknjižne listine za vknjižbo solastninske pravice na deležu ½ teh nepremičnin, v zadnjem podrednem zahtevku pa je uveljavljal ugotovitveni zahtevek glede solastninske pravice na deležu ½ celote spornih zemljišč oziroma igrišč. Od toženke je zahteval tudi plačilo dosežene koristi, prejete na škodo tožnika v višini polovice najemnine, ki jo toženka prejema tudi za ta štiri sporna igrišča, in sicer za obdobje od odpovedi pogodbe 21. 1. 2015 do vložitve tožbe, tj. za 35 mesecev v skupni višini 11.900,00 EUR.
2. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo razsodilo, da je podana obveznost toženke za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za prenos lastninske pravice na štirih peščenih teniških igriščih na delu treh spornih parcel v korist tožnika v obsegu parcele, ki bo določena s končno sodbo, in za plačilo zneska, ki ustreza višini neupravičene koristi od uporabe zgoraj navedenih štirih peščenih teniških igrišč za čas od 21. 1. 2015 do 27. 12. 2017. Odločilo je še, da je odločanje o višini zahtevka pridržano za končno odločbo.
3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženke in potrdilo vmesno sodbo sodišča prve stopnje.
4. Zoper sklep sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije in predlagala dopustitev revizije glede vprašanja, ali se mora posamezno določilo v sklenjenem dogovoru med strankama že po uradni dolžnosti presojati z vidika narave in namena klavzule lex commissoria, da se ugotovi ničnost takšnega spornega določila, vsebovanega v sklenjenem dogovoru, da se prepreči nastanek pravnih posledic, ki izhajajo iz ničnega določila.
Predlagateljica navaja, da si je tožnik v 4. členu spornega Dogovora izboril položaj, v katerem bo v vsakem primeru pridobil donacijo (odškodnino) ali pa 4 igrišča v last. Meni, da sta sodišči napačno zaključili, da ne gre za komisorični dogovor, saj je šlo med strankama za klasično upniško dolžniško razmerje. Sklicuje se na odločbo VSL II Cp 2476/2009 ter sodbo VS RS III Ips 55/2019.
5. Predlog je utemeljen.
6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v obravnavani zadevi podani glede pravnega vprašanja, navedenega v izreku sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).