Supreme Court transfers case to Maribor due to potential bias from spouse working at Maribor court.

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Mariboru.

[JEDRO]

Toženec je mož vpisničarke, ki opravlja delo v kazenskem in nepravdnem vpisniku, v času odsotnosti in poletnih dopustov pa tudi na pravdnem vpisniku pristojnega sodišča, dela pa zaradi majhnosti sodišča ni mogoče drugače organizirati. Prav tako je sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem na pristojnem sodišču intenzivnejše, saj gre za manjše sodišče v manjšem kraju. Ob upoštevanju v predlogu opisanega načina povezanosti med zaposlenimi na pristojnem sodišču in majhnosti tega sodišča bi ta okoliščina utegnila pri nasprotni stranki vzbuditi vtis pristranskosti, hkrati pa bi lahko negativno vplivala na percepcijo javnosti o nevtralnosti in s tem objektivne nepristranskosti odločanja v postopku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Pred Okrajnim sodiščem v A. je v teku pravdni postopek P 72/2021 zaradi plačila 7.190,44 EUR.

2. Okrajno sodišče v A.je predlagalo delegacijo pristojnosti. Tehtnost razloga je utemeljilo s tem, da je toženec mož vpisničarke pristojnega sodišča, ki opravlja delo na kazenskem in nepravdnem vpisniku, v času odsotnosti in letnih dopustov pa nadomešča vpisničarko na pravdnem vpisniku. Z njo sodelujejo vsi zaposleni in drugačna organizacija dela glede na majhnost sodišča ni mogoča. Zaradi majhnosti sodišča je sodelovanje z vsemi zaposlenimi neizogibno, stiki med zaposlenimi so pogostejši in pristnejši. Zato bi lahko ta okoliščina pri strankah vzbudila dvom v nepristranskost sodišča.

3. Predlog je utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakon o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Drug tehten razlog, ki lahko utemeljuje delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP, je tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta naj izključi okoliščine, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi. Sodna praksa je zavzela stališče, da je lahko v primeru majhnega sodišča okrnjen videz njegove nepristranskosti, če je na njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik. 1 Vendar pa ta okoliščina sama po sebi še ne narekuje utemeljenosti tovrstnih predlogov, temveč je vedno treba imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera. 2

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da okoliščine, ki jih je navedel predlagatelj, pomenijo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Toženec je namreč mož vpisničarke, ki opravlja delo v kazenskem in nepravdnem vpisniku, v času odsotnosti in poletnih dopustov pa tudi na pravdnem vpisniku pristojnega sodišča, dela pa zaradi majhnosti sodišča ni mogoče drugače organizirati. Prav tako je sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem na pristojnem sodišču intenzivnejše, saj gre za manjše sodišče v manjšem kraju. Ob upoštevanju v predlogu opisanega načina povezanosti med zaposlenimi na pristojnem sodišču in majhnosti tega sodišča bi ta okoliščina utegnila pri nasprotni stranki vzbuditi vtis pristranskosti, hkrati pa bi lahko negativno vplivala na percepcijo javnosti o nevtralnosti in s tem objektivne nepristranskosti odločanja v postopku.

6. Po oceni Vrhovnega sodišča je zato podan razlog za delegacijo pristojnosti. Ker je predlog utemeljen, je Vrhovno sodišče za odločanje v tej zadevi določilo drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrajno sodišče v Mariboru.

1 Primerjaj npr. sklepe Vrhovnega sodišča I R 61/2019 (hči „lastnikov“ prve toženke je strokovna sodelavka na višjem sodišču, I R 77/2016 (tožnikova hči je strokovna sodelavka na manjšem sodišču), I R 129/2015 (hči (in vnukinja) tožencev je strokovna sodelavka), I R 81/2017 (tožničina hči je strokovna sodelavka na manjšem sodišču) in ostale.

2 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča I R 165/2019.