Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep VIII DoR 127/2021-6 ECLI:SI:VSRS:2021:VIII.DOR.127.2021.6 AI generated

Slovenian Supreme Court dismisses appeal request due to lack of legal interest as second defendant already won.

Case Number VSRS Sklep VIII DoR 127/2021-6
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the second defendant's request for permission to appeal, ruling that she lacks a legal interest. While the first instance court found employment contracts void and ordered the second defendant to pay damages, the appellate court fully reversed this decision in her favor. Consequently, since the majority of the appeal's questions concern the first defendant and the second defendant has already succeeded in the main proceedings, the court deemed the request inadmissible.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 367.a in 374. člen: A request for permission to appeal is inadmissible when the applicant has not demonstrated a legal interest, particularly when the majority of the appealed questions concern other parties and the applicant has already prevailed in the main proceedings.

Keywords

AI generated
permission to appeal legal interest second instance court employment contract void contract damages award reversal of judgment

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Pretežni del vprašanj druge toženke v predlogu se nanaša na odločitev zoper prvo toženko, v ostalem pa je druga toženka v tem sporu uspela. Zato druga toženka za vložitev predloga za dopustitev revizije ne izkazuje pravnega interesa.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo ničnost pogodbe o zaposlitvi med tožnikom in prvo toženko in ničnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi prve toženke iz poslovnega razloga. Ugotovilo je obstoj delovnega razmerja med tožnikom in drugo toženko od 20. 5. 2015 do vključno 30. 9. 2019, ko je pogodbo o zaposlitvi sodno razvezalo. Delno je ugodilo tožnikovemu reparacijskemu zahtevku zoper drugo toženko, drugi toženki pa je naložilo tudi plačilo denarnega povračila po 118. členu ZDR-1.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi druge toženke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo vse zahtevke, ki so se nanašali nanjo.

3. Druga toženka nasprotuje odločitvi o ničnosti pogodbe o zaposlitvi pri prvi toženki in ničnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri prvi toženki. Opozarja na različno prakso sodišča druge stopnje glede tega vprašanja. Navaja, da bi ohranitev tega dela odločitve v veljavi lahko zanjo imelo neposredne posledice na delovnopravnem področju in področju socialne varnosti (lastnost zavarovanca). Predlaga dopustitev naslednjih vprašanj:

- ali izrek sodišča druge stopnje nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe oziroma ali zanj sploh nima razlogov;

- ali je odločitev sodišča druge stopnje, ki je (zaradi ničnosti) razveljavilo edino pogodbo o zaposlitvi, ki je v določenem času v veljavi in z njo povezano odpoved pogodbe o zaposlitvi, pravilna;

- ali je sodišče druge stopnje ravnalo pravilno, ko je odločilo tako o ugotovitvenem zahtevku glede ničnosti pogodbe o zaposlitvi in odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kot tudi o z njim povezanimi dajatvenimi zahtevki.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da se pretežni del vprašanj nanaša na odločitev zoper prvo toženko, v ostalem pa je druga toženka s pritožbo v celoti uspela. To pomeni, da za vložitev predloga za dopustitev revizije ne izkazuje pravnega interesa. Zato je vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 374. člena ZPP predlog zavrglo.

7. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno.