Supreme Court rules that a dispute over an oral employment contract falls under civil law, not labor court jurisdiction.

Za odločanje v tem sporu je pristojno Okrajno sodišče v Šentjurju.

[JEDRO]

Ker tožnik v tožbi zatrjuje, da svoj tožbeni zahtevek zoper toženca, ki je fizična oseba, utemeljuje z ustno sklenjeno pogodbo o delu med njima, torej s pogodbo civilnega prava, pri čemer ne navaja, da bi njuno medsebojno razmerje imelo naravo oziroma elemente delovnega razmerja (tega v okviru tožbenega zahtevka niti ne vtožuje), v sporu med tožnikom in tožencem ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča. V tej zadevi gre za premoženjski spor med dvema fizičnima osebama, za rešitev katerega je stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Šentjurju.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Šentjurju se je v tem sporu s sklepom P 26/2021 z dne 13. 10. 2021 izreklo za stvarno nepristojno za sojenje v tej zadevi in odločilo, da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo v obravnavanje pristojnemu Delovnemu sodišču v Celju.

2. Delovno sodišče v Celju je po prejemu sklepa sprožilo spor o pristojnosti. Navaja, da iz vsebine tožbe izhaja, da tožnik od toženca zahteva plačilo za delo z zatrjevanjem, da sta se stranki dogovorili za opravljanje zaključnih del v gradbeništvu s pogodbo o delu, ki med njima nikoli ni bila sklenjena. Dogovorila sta se za plačilo za vsako posamezno uro opravljenega dela v višini 4,50 EUR, iz tega naslova pa tožnik s tožbo zahteva plačilo razlike v znesku 1.067,00 EUR za 394 ur dela, za katerega ni prejel plačila. Delovno sodišče navaja, da pogodba o delu ni pogodba delovnega prava, temveč civilnopravna pogodba, urejena v XI. poglavju Obligacijskega zakonika, zato zanjo ne veljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih. To pomeni, da delovno sodišče ni pristojno za odločanje v tem sporu. Na takšno stališče ne vpliva zatrjevano dejstvo, da med strankama ni bila sklenjena niti pogodba o zaposlitvi, saj tožnik dogovora o njeni sklenitvi ne zatrjuje. Na pristojnost ne vpliva niti to, da je Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah s sodbo o kaznovalnem nalogu z dne 6. 6. 2019, ki je postala pravnomočna 27. 6. 2019, toženca spoznal za krivega storitve kaznivega dejanja zaposlovanja na črno po prvem odstavku 199. člena Kazenskega zakonika. Podlaga za vtoževano terjatev je ustni dogovor o pogodbi o delu, zato delovno sodišče šteje, da glede na določbo prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih za odločanje v tem sporu ni pristojno.

3. Za odločanje v tem sporu je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Šentjurju.

4. Na podlagi drugega odstavka 17. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP) se pristojnost presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Predmet spora v tej zadevi je plačilo za delo, ki ga tožnik vtožuje od toženca na podlagi ustno sklenjene pogodbe o delu. Pogodba o delu oz. podjemna pogodba je pogodba civilnega prava, ki je urejena v XI. poglavju posebnega dela Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001 in nadalj.; OZ) in sicer v členih od 619 do 648. Iz tožbenih navedb ne izhaja, da bi bilo med tožnikom in tožencem vzpostavljeno delovno razmerje, oziroma da bi bil med njima sporen obstoj delovnega.

5. 5. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.; ZDSS-1) v a) točki prvega odstavka določa, da je delovno sodišče pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o sklenitvi, obstoju, trajanju in prenehanju delovnega razmerja. V b) točki prvega odstavka citiranega člena pa je določeno da je delovno sodišče pristojno za odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oz. njihovimi pravnimi nasledniki. Ker tožnik v tožbi zatrjuje, da svoj tožbeni zahtevek zoper toženca utemeljuje z ustno sklenjeno pogodbo o delu med njima, torej s pogodbo civilnega prava, pri čemer ne navaja, da bi njuno medsebojno razmerje imelo naravo oz. elemente delovnega razmerja (tega v okviru tožbenega zahtevka niti ne vtožuje), v sporu med tožnikom in tožencem ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča.

6. V tej zadevi gre za premoženjski spor med dvema fizičnima osebama, za rešitev katerega je na podlagi prvega odstavka 30. člena ZPP stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Šentjurju. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče RS na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.