Appeal allowed; court held first instance wrongly applied pandemic law retroactively to extend procedural deadlines.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se izrek glasi:

„I. Zahteva za sodno varstvo pravne osebe S. s.r.o., podružnica v L. zoper sklep Policijske postaje za izravnalne ukrepe ... št. 223-11/2020/6 (A651-02) z dne 9. 4. 2020 se kot neutemeljena zavrne in se sklep prekrškovnega organa potrdi.

II. Pravna oseba je dolžna plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 450,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, sicer se prisilno izterja.“

[JEDRO]

Ker se je rok za napoved zahteve za sodno varstvo iztekel pred objavo in uveljavitvijo ZZUSUDJZ, sodišče prve stopnje pri presoji pravočasnosti napovedi zahteve za sodno varstvo ne bi smelo uporabiti določb navedenega zakona (saj na dan izteka roka za vložitev napovedi zahteve za sodno varstvo ta zakon še ni veljal).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo ugodilo zahtevi za sodno varstvo pravne osebe zoper sklep prekrškovnega organa z dne 9. 4. 2020, s katerim je prekrškovni organ zavrgel napoved zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku, in sklep prekrškovnega organa z dne 9. 4. 2020 odpravilo ter odločilo, da se sodna taksa za postopek z zahtevo za sodno varstvo ne določi.

2. Zoper sodbo se pritožuje prekrškovni organ zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku (1. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1) in smiselno predlaga spremembo izpodbijane sodbe.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor obdolženi pravni osebi, ki je po zagovornici K. L., odvetnici v L., vložila odgovor na pritožbo, v katerem se ob sklicevanju na ukrepe, ki sta jih sprejela Vlada RS in predsednik Vrhovnega sodišča RS v času od 13. 3. 2020 do 15. 3. 2020, zavzema za retroaktivno razlago določb Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni covid-19 (ZZUSUDJZ).

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je obrazložitvi izpodbijane sodbe pravilno ugotovilo, da je bila odločba o prekršku brez obrazložitve z dne 3. 3. 2020, zoper katero bi morala pravna oseba napovedati zahtevo za sodno varstvo v roku 8 dni od vročitve, pravni osebi vročena s fikcijo vročitve, ki je nastopila 19. 3. 2020 (saj ji je bilo obvestilo o prispelem pismu puščeno v hišnem predalčniku 4. 3. 2020) ter da je z Zakonom o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni covid-19 (ZZUSUDJZ), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 36/2020 z dne 28. 3. 2020 in je začel veljati 29. 3. 2020 v skladu s šestim odstavkom 6. člena tega zakona zadržan tek rokov v prekrškovnih zadevah od 29. 3. 2020 dalje. Na podlagi teh ugotovitev je sodišče prve stopnje štelo, da je napoved zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku, ki jo je pravna oseba vložila 3. 4. 2020, pravočasna, ker so v skladu z ZZUSUDJZ roki ponovno začeli teči s 1. 6. 2020.

6. Prekrškovni organ v pritožbi pravilno opozarja, da je glede na sicer pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje glede datuma vročitve odločbe o prekršku brez obrazložitve pravni osebi in glede na pravilne ugotovitve o začetku zadržanja rokov v prekrškovnih zadevah, zmotno uporabilo določbe ZZUSUDJZ. Ker je bila namreč odločba o prekršku brez obrazložitve pravni osebi vročena s fikcijo vročitve, ki je nastopila 19. 3. 2020, bi morala pravna oseba napoved zahteve za sodno varstvo vložiti najkasneje v petek 27. 3. 2020. Prekrškovni organ tako utemeljeno izpostavlja, da se je rok za napoved zahteve za sodno varstvo iztekel pred objavo in uveljavitvijo ZZUSUDJZ, kar pomeni, da sodišče prve stopnje pri presoji pravočasnosti napovedi zahteve za sodno varstvo ne bi smelo uporabiti določb navedenega zakona (saj na dan izteka roka za vložitev napovedi zahteve za sodno varstvo ta zakon še ni veljal). V zvezi z navedbami zagovornice pravne osebe v odgovoru na pritožbo, da bi bilo potrebno določbe ZZUSUDJZ uporabiti retroaktivno od 12. 3. 2020 dalje, ko je bila z odločitvijo Vlade razglašena epidemija, saj stranke niso mogle opravljati procesnih dejanj zaradi številnih omejitev, ki so bile uvedene v posledici razglašene epidemije, je potrebno poudariti, da takim navedbam ni mogoče slediti, saj 15. člen ZZUSUDJZ izrecno določa, da zakon začne veljati naslednji dan po objavi in ga nikakor ni mogoče razlagati izven jezikovnega okvira.

7. Ker glede na navedeno na dan izteka roka z vložitev napovedi zahteve za sodno varstvo zoper odločbo prekrškovnega organa ZZUSUDJZ še ni bil objavljen in ni začel veljati, sklepi Vlade Republike Slovenije z dne 12. 3. 2020 o razglasitvi epidemije in Odlok o začasni prepovedi ponujanja blaga in storitev v Republiki Sloveniji z dne 15. 3. 2020 pa ne predstavljajo podlage za zadržanje teka procesnih rokov v prekrškovnih zadevah, je bila odločitev prekrškovnega organa o zavrženju napovedi zahteve za sodno varstvo, ki jo je pravna oseba vložila 3. 4. 2020, pravilna, odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je z izpodbijano sodbo ugodilo zahtevi za sodno varstvo in odpravilo sklep prekrškovnega organa z dne 9. 4. 2020 pa neutemeljena.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi devetega odstavka 163. člena ZP-1 pritožbi prekrškovnega organa ugodilo in izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe.

9. Ker pravna oseba z zahtevo za sodno varstvo zoper sklep prekrškovnega organa z dne 9. 4. 2020 ni uspela, je bilo potrebno spremeniti tudi odločitev iz 2. točke izreka izpodbijane sodbe, saj je v posledici zavrnitve zahteve za sodno varstvo pravna oseba dolžna plačati stroške postopka z zahtevo za sodno varstvo in sicer sodno takso, ki jo je pritožbeno sodišče odmerilo v skladu s tar. št. 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v zvezi z opombo 8.2 tarifnega dela ZST-1 v višini 450,00 EUR in pravni osebi naložilo, da jo je dolžno plačati v roku 15 dni od vročitve te sodbe, sicer se prisilno izterja.