Supreme Court dismisses appeal application for review due to failure to meet statutory requirements for legal review. The applicant's request was rejected because it did not comply with the procedural rules governing review applications. The court found the application lacked necessary clarity and legal reasoning as required by law. Consequently, the application was dismissed without further consideration of the merits. This decision reinforces strict adherence to procedural formalities in appellate review processes. The ruling emphasizes the importance of precise legal argumentation in judicial submissions. Applicants must ensure their review requests meet all statutory criteria to avoid dismissal.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the applicant's application for permission to file a review against the second-instance court's decision. The applicant argued that the lower court erred in terminating the employment contract and denied monetary compensation, listing 27 specific legal questions. The court rejected the application because it failed to comply with the fourth paragraph of Article 367b of the Civil Procedure Act, as the questions were not clearly linked to the prior reasoning or their legal significance. Consequently, the application was dismissed under the sixth paragraph of the same article for not meeting the statutory requirements for a valid review request.
Legislator headnote
AI generatedArticle 367b paragraph 4 of the Civil Procedure Act; Article 367b paragraph 6 of the Civil Procedure Act: An application for permission to file a review is dismissed if the applicant fails to clearly link the questions to the prior reasoning, explain their legal significance, or demonstrate the necessity of the review for legal certainty and uniform application of law.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrže.
[JEDRO]
Predlog ni oblikovan v skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP, saj je po vsebini revizija, na koncu katere je nanizanih večje število vprašanj, za katere ni jasno obrazloženo, na kateri del predhodne obrazložitve se nanašajo in ni pojasnjena njihova pravna pomembnost. Zato ga je vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367. b člena ZPP zavrglo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je po tem, ko je pravnomočno ugotovilo nezakonitost prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi odločalo še o tožnikovem zahtevku za vrnitev na delo in priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja. Po ugotovitvi, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče, je odločilo o trajanju delovnega razmerja do 1. 6. 2019 in zavrnilo vse zahtevke, ki se nanašajo na čas po tem datumu.
2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3. Tožnik v predlogu za dopustitev revizije nasprotuje tej odločitvi. Meni, da so razlogi za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi neutemeljeni in da tudi o denarnem povračilu ni pravilno odločeno. Uveljavlja tudi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Na koncu predloga kot pravno pomembnih našteje 27 vprašanj.
4. Predlog ni popoln.
5. Sodišče po prvem odstavku 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367. b člena ZPP). Če stranka ne ravna po tretjem, četrtem in petem odstavku 367. b člena ZPP, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367. b člena ZPP).
6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da predlog ni oblikovan v skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP, saj je po vsebini revizija, na koncu katere je nanizanih večje število vprašanj, za katere ni jasno obrazloženo, na kateri del predhodne obrazložitve se nanašajo in ni pojasnjena njihova pravna pomembnost. Zato je vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367. b člena ZPP predlog zavrglo.
7. Odločitev je bila sprejeta soglasno.