Supreme Court rejects review request regarding unpaid management allowance for public employee under ZDR-1.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's request for permission to file a revision against a second-instance decision. The applicant argued that a public employee was entitled to a management allowance under Article 44 of the Act on Public Employment Relations (ZDR-1) despite performing management duties not reflected in the base salary. The court found the request ungrounded as the lower court's decision did not deviate from established Supreme Court practice, thus failing the statutory criteria for a revision.
Legislator headnote
AI generatedArticle 44 of the Act on Public Employment Relations (ZDR-1); Article 367.a and 367.c of the Act on Civil Procedure (ZPP). A revision is not permitted when the second-instance decision aligns with existing Supreme Court precedent, as no significant legal question requiring uniform application or legal development is present.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Predlog se zavrne.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da mu je dolžna tožena stranka obračunati 5% položajni dodatek v bruto znesku 3.542,67 EUR in mu izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov, kot to izhaja iz I. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje. Odločilo je še, da je dolžan toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 657,45 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi in da svoje stroške postopka krije sam(II. in III. točka izreka).
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo, potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.
3. Tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja sledeči vprašanji:
– ali je stališče, da javnemu uslužbencu ne pripada dodatek za vodenje, kljub temu, da ima naloge vodenja določene v aktu o sistemizaciji delovnega mesta in v pogodbi o zaposlitvi (ob vseh nalogah kot ostali sodelavci, ki jih vodi) in jih tudi dejansko opravlja, te naloge pa niso ovrednotene v osnovni plači delovnega mesta, skladno z določbo 44. člena ZDR-1, ki je podlaga za plačilo po dejansko opravljenem delu;
– ali je položaj, ko mora javni uslužbenec opravljati ob vseh nalogah, kot njegovi sodelavci, tudi naloge vodenja, organiziranja in usmerjenja sodelavcev in ima enako osnovno plačo kot sodelavci, ki jih vodi, glede na določbo 33. člena in 44. člena ZDR-1, v skladu z načelom pravne države iz 2. člena Ustave RS in ali mu tak položaj zagotavlja enakost pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave RS) v primerjavi s sodelavci, ki jih vodi.
4. Predlog ni utemeljen.
5. Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če je praksa višjih sodišč neenotna; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.
6. Vrhovno sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je razviden iz uvoda tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.