Appeal allowed; first instance court violated ZKP Art. 8 by summoning victim in Slovenian without interpreter.

Pritožbi državne tožilke se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

[JEDRO]

Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da bi moralo sodišče prve stopnje oškodovanca vabiti na glavno obravnavo v somalijskem jeziku. Ker sodišče prve stopnje tako ni ravnalo, je kršilo določbo 8. člena ZKP. Glede na to, da je oškodovanec že v postopku, ki ga je vodila policija, povedal o nerazumevanju slovenskega jezika in izrazil željo, da mu govorjeno v postopku prevaja njegov oče, je slednje mogoče šteti kot njegovo zahtevo za prevajanje v jezik, ki ga razume in govori.

Obveznost sodišča prve stopnje postaviti pooblaščenca oškodovancu po uradni dolžnosti določa tretji odstavek 65. člena ZKP, vendar le za mladoletne oškodovance taksativno določenih kaznivih dejanj.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedenim sklepom na podlagi drugega odstavka 293. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ustavilo kazenski postopek zoper obdolženega A. A. za kaznivi dejanji zatajitve po petem odstavku 208. člena KZ-1 in poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1. Odločilo je, da v ustavljenem delu stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca in njegove zagovornice bremenijo proračun.

2. Zoper sklep se je pritožila državna tožilka iz razloga po 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 373. člena ZKP in iz razloga po drugem odstavku 371. člena ZKP ter pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da bi moralo sodišče prve stopnje oškodovanca vabiti na glavno obravnavo v somalijskem jeziku. Ker sodišče prve stopnje tako ni ravnalo, je kršilo določbo 8. člena ZKP. Navedeni člen v prvem odstavku določa, da imajo stranke, priče, osumljenci in drugi udeleženci v sodnem postopku pravico uporabljati svoj jezik. V drugi alineji drugega odstavka istega člena je določeno še, da se oškodovancu na njegovo zahtevo med drugim prevajajo tudi vabila. Iz podatkov spisa izhaja, da je oškodovanec ob podaji kazenske ovadbe podal predlog za pregon očitanih kaznivih dejanj obdolžencu in da mu je v postopkih na policiji prevajal njegov oče. Glede na to da je oškodovanec že v postopku, ki ga je vodila policija, povedal o nerazumevanju slovenskega jezika in izrazil željo, da mu govorjeno v postopku prevaja njegov oče, je slednje mogoče šteti kot njegovo zahtevo za prevajanje v jezik, ki ga razume in govori.

5. Sodišče prve stopnje je tudi samo zaznalo, da oškodovanec ne razume in ne govori slovenskega jezika, saj mu je dopis z dne 27. 11. 2020 (list. št. 192) vročalo v prevodu v angleški jezik. Glede na navedeno ni videti jasnega razloga za odločitev sodišča prve stopnje, da je oškodovancu vabilo na glavno obravnavo skupaj s pravnimi pouki vročalo v slovenskem jeziku. Še posebno ne zato, ker je sodišče prve stopnje oškodovanca v slovenskem jeziku vabilo na glavno obravnavo po tem, ko je oče oškodovanca sodišče prve stopnje obvestil, da oškodovanec ne razume niti slovenskega niti angleškega jezika oziroma da razume samo somalijski jezik 1 . Ker oškodovanec ni bil vabljen in poučen o svojih dolžnostih in pravicah v jeziku, ki ga razume in govori, ni mogoče šteti, da je bil na glavno obravnavo pravilno povabljen in da je z izostankom z glavne obravnave izrazil svojo odločitev o umiku predloga za pregon (tretji odstavek 306. člena ZKP).

6. Nadaljnje pritožbeno stališče državne tožilke, da bi moralo sodišče prve stopnje oškodovancu v predmetnem kazenskem postopku postaviti pooblaščenca, je brez zakonske podlage. ZKP v prvem odstavku 65. člena določa pravico oškodovanca, da v postopku izvršuje svoje pravice po pooblaščencu. Obveznost sodišča prve stopnje postaviti pooblaščenca oškodovancu po uradni dolžnosti določa tretji odstavek 65. člena ZKP, vendar le za mladoletne oškodovance taksativno določenih kaznivih dejanj. Ker v konkretnem primeru ne gre za situacijo iz tretjega odstavka 65. člena ZKP, ni utemeljena teza pritožnice, da bi moralo sodišče prve stopnje postaviti oškodovancu pooblaščenca po uradni dolžnosti.

7. Glede na obrazloženo kršitev določb ZKP pri vročanju vabila oškodovancu na glavno obravnavo, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi državne tožilke, razveljavilo izpodbijan sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

1 Na naroku za glavno obravnavo dne 2. 3. 2021 (list. št. 245) je oče oškodovanca obvestil sodišče prve stopnje, da oškodovanec razume samo somalijski jezik. Nato je sodišče prve stopnje vabilo na glavno obravnavo dne 4. 5. 2021 in obvestilo o preložitvi glavne obravnave na dne 18. 6. 2021 oškodovancu vročalo v slovenskem jeziku.