Court partially allows appeal to change visitation schedule to mutual agreement due to changed circumstances.

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:

„1. Stiki med nasprotnim udeležencem B. B. in mladoletnim A. A., ki so bili dogovorjeni in določeni s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Krškem IV P 3/2017 z dne 26. 2. 2018, se spremenijo tako, da od izdaje sklepa dalje potekajo po predhodnem dogovoru nasprotnega udeleženca s predlagateljico.

2. V preostalem delu (ki se nanaša na izvajanje stikov od vložitve predloga v prisotnosti predlagateljice) se predlog zavrne.“

3. Vsak udeleženec krije svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje."

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Vsak udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Stiki, kot so bili določeni v poravnavi, niso (bili) le pravica nasprotnega udeleženca, marveč tudi dolžnost, da stike izvaja po režimu, kot so bili dogovorjeni. V postopku je bilo ugotovljeno, da je starševsko skrb v celoti prevzela predlagateljica, nasprotni udeleženec pa je praktično v celoti opustil starševsko skrb in s tem povezane dolžnosti. Ker nasprotni udeleženec ne izvaja dogovorjenih stikov, in ker v postopku niso bile ugotovljene opravičljive okoliščine, zaradi katerih nasprotni udeleženec ni mogel izvajati stikov, kot so bili določeni v sodni poravnavi, so izkazane spremenjen okoliščine, zaradi katerih, je treba režim stikov na novo določiti.

[OBRAZLOŽITEV]

Obseg določenih stikov po sodni poravnavi

1. Mladoletnik otrok udeležencev A. A. (rojen ... 2013) je bil s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Krškem IV P 3/2017 z dne 26. 2. 2018 dodeljen v varstvo, vzgojo in oskrbo predlagateljici. S sodno poravnavo so bili določeni tudi stiki otroka z nasprotnim udeležencem in sicer:

- prvih šest mesecev enkrat tedensko v petek od 15.00 do 17.00 na predlagateljičinem domu, v prisotnosti predlagateljice,

- naslednjih šest mesecev enkrat tedensko v petek od 15.00 do 17.00 na predlagateljičinem domu brez prisotnosti predlagateljice,

- po enem letu vsakih štirinajst dni, od petka po vrtcu oziroma šoli, do sobote do 18.00, ko nasprotni udeleženec pripelje otroka na predlagateljičin dom, tako da otrok pri nasprotnem udeležencu prespi,

- druge dni po dogovoru med staršema.

Odločitev sodišča prve stopnje

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljice, da se stiki nasprotnega udeleženca z otrokom, kot so bili določeni s sodno poravnavo, spremenijo tako, da od vložitve predloga dalje potekajo po predhodnem dogovoru nasprotnega udeleženca s predlagateljico in v njeni prisotnosti (I). Odločilo je še, da predlagateljica krije stroške tega postopka (II).

3. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog, ker je ugotovilo, da niso podane spremenjene razmere, ki bi narekovale spremembo stikov, kot so bili določeni s sodno poravnavo, predlagana sprememba stikov pa tudi ne bi bila v korist otroka.

Pritožbene navedbe

4. Predlagateljica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da niso izkazane spremenjene okoliščine, ker naj bi že stiki pred sklenitvijo sodne poravnave potekali zgolj občasno. Sodišče ni upoštevalo, da je bilo o stikih odločeno s sodno poravnavo, kar pomeni, da sta udeleženca soglašala z ureditvijo stikov. Sklicevanje sodišča na čas pred sklenitvijo sodne poravnave je tako neutemeljeno in zato ne more biti podlaga za presojo spremenjenih okoliščin. Nasprotni udeleženec stikov na način, kot so dogovorjeni s sodno poravnavo, očitno ne more izvrševati, takšni stiki pa niso v korist otroka. Sodna poravnava je bila sklenjena pred več kot tremi leti, stiki pa se celotno obdobje ne izvršujejo na način, kot so bili dogovorjeni s sodno poravnavo, ker nasprotni udeleženec stikov na takšen način ne more izvrševati. Stiki, ki se ne izvršujejo, kot so bili določeni s sodno poravnavo, pa niso v korist otroka. Sodišče bi moralo s sodno odločbo stike uskladiti z dejanskim stanjem, ker v nasprotnem stiki niso v korist otroka. Otrok in predlagateljica sta vseskozi omejena, saj sta vezana na sodno poravnavo in si tako ob vikendih ne moreta privoščiti, da bi šla dalj časa izven kraja svojega bivanja. Ker se stiki daljše časovno obdobje niso izvrševali, bi v primeru, če bi nasprotni udeleženec želel izvesti stik v skladu s sodno poravnavo, otrok doživel hudo stisko, ker je v sodni poravnavi določeno, da bo otrok pri nasprotnem udeležencu prespal. Tudi iz tega razloga je treba stike spremeniti na način, kot je to predlagala predlagateljica. Sodišče je spregledalo mnenje CSD. Tudi CSD predlaga, da se stiki med otrokom in nasprotnim udeležencem določijo na način, da se starša predhodno dogovorita za stike, pri čimer stiki potekajo v bližini doma predlagateljice. Obrazložitev sodišča je kontradiktorna, ko sodišče ugotavlja, da se udeleženca glede stikov dogovorita in da nasprotni udeleženec preden pride na stik predlagateljico tudi pokliče, medtem ko v nadaljevanju sodišče pojasnjuje, da je dopustno stike po dogovoru med staršema določiti le, kadar obstaja komunikacija med staršema. Sodišče ni obrazložilo, zakaj stiki določeni po dogovoru niso v korist otroka, zato sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti.

Odgovor na pritožbo

5. Nasprotni udeleženec po začasnem zastopniku vlaga odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da se pritožba kot neutemeljena zavrne.

Odločitev o pritožbi

6. Pritožba je delno utemeljena.

Glede procesnih kršitev sodišča prve stopnje

7. Sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

8. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj stiki določeni po dogovoru niso v korist otroka. Sodišče prve stopnje se je v sklepu do tega dejstva opredelilo. 1

Materialnopravna podlaga za odločitev

9. Sodišče izda novo odločbo o stikih s starši, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka (osmi odstavek 141. člena Družinskega zakonika; v nadaljevanju DZ). Starši imajo enako in glavno odgovornost za varstvo in vzgojo otroka ter njegov razvoj (135. člen DZ). Starševska skrb so obveznosti in pravice staršev, ki se nanašajo na skrb za otrokovo življenje in zdravje, njegovo vzgojo, varstvo in nego, nadzor nad otrokom in skrb za njegovo izobraževanje ter obveznosti in pravice staršev, ki se nanašajo na zastopanje in preživljanje otroka ter upravljanje njegovega premoženja (prvi odstavek 136. člena DZ).

Razlogi pritožbenega sodišča

10. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da se stiki ne izvršujejo na način, kot so bili določeni s sodno poravnavo, da ima nasprotni udeleženec zelo redke stike z otrokom, da tak način stikov nasprotni udeleženec izvaja od leta 2017, da tudi redkih stikov ne izvršuje ob upoštevanju režima, kot so določeni v sodni poravnavi, marveč na način, da pokliče predlagateljico in se z njo dogovori glede termina stika, ki traja nekaj ur, ob prisotnosti predlagateljice, da se ne ve, kje nasprotni udeleženec biva, ker stalno menjava bivališča v Sloveniji in tujini, spreminja pa tudi telefonske številke, kar predlagateljici in otroku preprečuje, da bi vzpostavila stik z nasprotnim udeležencem.

11. Glede na te dejanske ugotovitve je sodišče prve stopnje zmotno materialnopravno ocenilo, da niso izkazane spremenjene okoliščine. Stiki, kot so bili določeni v poravnavi, niso (bili) le pravica nasprotnega udeleženca, marveč tudi dolžnost, da stike izvaja po režimu, kot so bili dogovorjeni. V postopku je bilo ugotovljeno, da je starševsko skrb v celoti prevzela predlagateljica, nasprotni udeleženec pa je praktično v celoti opustil starševsko skrb in s tem povezane dolžnosti (primerjaj s 137. členom DZ). Ker nasprotni udeleženec ne izvaja dogovorjenih stikov, in ker v postopku niso bile ugotovljene opravičljive okoliščine, zaradi katerih nasprotni udeleženec ni mogel izvajati stikov, kot so bili določeni v sodni poravnavi, so izkazane spremenjene okoliščine, zaradi katerih, je treba režim stikov na novo določiti.

12. Pritožbeno sodišče pritrjuje predlagateljici, da nasprotni udeleženec stikov, kot so določeni s sodno poravnavo, ki je izvršilni naslov, ne more izvrševati in da je treba režim stikov uskladiti z dejanskim stanjem. Predlagateljica tudi utemeljeno izpostavlja, da sta predlagateljica in otrok posebej ob vikendih omejena v svojih aktivnostih, ker sta vezana na stike, kot so določeni v sodni poravnavi, ki se ne izvajajo, zato obstoječi režim ni v korist otroka.

13. Zmotna je teza sodišča prve stopnje, da niso izkazane spremenjene okoliščine, ker nasprotni udeleženec tudi pred sklenitvijo sodne poravnave ni izvrševal stikov, kot so bili dogovorjeni med udeležencema, in so stiki „potekali na enak način, kakor si je nasprotni udeleženec izmislil.“ 2 Ta ravnanja udeležencev zgolj kažejo na pripravljenost predlagateljice, ki je s sodno poravnavo želela, da se nasprotnemu udeležencu da (nova) možnost, da se vključi v varstvo in vzgojo otroka ter da sodeluje v njegovem razvoju in da nasprotni udeleženec prevzetih dolžnosti iz sodne poravnave ne more izvrševati.

14. V sodni praksi je sprejeto stališče, da je s sodno odločbo dopustno stike po dogovoru med staršema določiti, kadar obstaja komunikacija med staršema, ker v nasprotnem tako določeni stiki niso v korist otroka. V obravnavanem primeru je treba upoštevati konkretne okoliščine, ki pa potrjujejo, da je med udeležencema možna komunikacija glede stikov, saj se na ta način tudi izvršujejo. Pritožbeno sodišče je upoštevalo, da že nekaj let stiki ne potekajo na način, kot so določeni s sodno poravnavo, marveč na podlagi dogovora med udeležencema. Predlagateljica želi s predlogom uskladiti stike z dejanskim stanjem, s tem, da njen predlog, da se stiki izvajajo na podlagi dogovora, podpira tudi CSD. Nenazadnje je bilo v sodni poravnavi določeno, da se stiki za čas počitnic in praznikov izvajajo po dogovoru.

15. Iz teh razlogov je utemeljen predlog predlagateljice, da stiki nasprotnega udeleženca potekajo po predhodnem dogovoru nasprotnega udeleženca s predlagateljico.

16. Pritožbeno sodišče pa ni sledilo predlogu, da bi se stiki izvajali v prisotnosti predlagateljice, tako pa je tudi mnenje CSD. Pritožbeno sodišče je upoštevalo, da ima nasprotni udeleženec stike z otrokom zelo poredko, pritožba pa ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da se otrok nasprotnega udeleženca razveseli, da ga pozna in da je žalosten in v stiski, kadar mu nasprotni udeleženec obljubi, da bo prišel, a ne pride. Pritožbeno sodišče je upoštevalo tudi starost otroka in druge že navedene okoliščine konkretnega primera. Pomembna je okoliščina, da med udeležencema do sedaj ni bilo sporov glede obsega in načina izvajanja stikov, kljub temu, da nasprotni udeleženec ni izvajal stikov, kot so bili dogovorjeni s sodno poravnavo. Iz enakih razlogov pritožbeno sodišče ni sledilo mnenju CSD v delu, ko CSD predlaga, da bi imel nasprotni udeleženec stike z otrokom v bližini predlagateljičinega doma.

Odločitev pritožbenega sodišča

17. Pritožbeni razlogi so delno utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi deloma ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz izreka sklepa pritožbenega sodišča, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških postopka

18. Pri odločitvi o stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči sodišča po prostem preudarku (101. člen DZ). Stiki otroka z enim od staršev, se vodijo zaradi koristi otroka, kar je eden izmed odločilnih razlogov, zaradi katerih se je izoblikovala sodna praksa, da v teh postopkih načeloma velja pravilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka. Dodatni razlog, zaradi katerega vsak udeleženec krije svoje stroške postopka, je tudi v uspehu udeležencev v tem postopku. Nasprotni udeleženec je neutemeljeno v celoti nasprotoval predlogu, predlagateljica pa s predlogom ni uspela v celoti, kar sta dodatna razloga, zaradi katerih je pritožbeno sodišče odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka pred sodiščem prve in druge stopnje.

1 Glej 9. tč. obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje.

2 Glej 7. in 9. tč. obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje.