Appeal dismissed; late court fee payment renders appeal withdrawn regardless of service address validity.
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court dismissed the appeal against a first-instance ruling that declared the appellant's appeal withdrawn due to late payment of the court fee. The appellant argued that the appeal was invalid because the court fee was not paid on time, while the opposing party contended that the appeal was properly withdrawn. The court held that the specific address used for service was not decisive for the validity of the appeal, and since the fee was paid after the deadline, the appeal was legally withdrawn.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP); 3. odstavek 105. a člena ZPP: When a party fails to pay the court fee within the prescribed period and does not meet conditions for exemption, deferral, or installment payment, the appeal is deemed withdrawn.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Ker gre za naslov, ki ga je pritožnik izbral kot naslov za vročanje, to, ali ima na tem naslovu prijavljeno stalno ali začasno bivališče, ni odločilno. Tudi sicer to ni samo po sebi odločilno, za vročanje bi bil (če ne bi bilo toženčeve določitve naslova za vročanje) odločilen kraj dejanskega bivanja, pri čemer ni nujno, da ima oseba v tem smislu le eno stanovanje.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje štelo za umaknjeno toženčevo pritožbo z 12. 4. 2021, vloženo 14. 4. 2021, zoper sodbo z 12. 2. 2021, ker je toženec prepozno plačal sodno takso za pritožbo.
2. Zoper tak sklep se brez izrecne navedbe zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje toženec. Predlaga razveljavitev sklepa, nadaljevanje postopka in tako ugotavljanje dejanskega stanja ter pravično sojenje.
3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki odgovora ni vložila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pritožniku je bil plačilni nalog za plačilo sodne takse s 16. 4. 2021 vročen na naslovu, na katerem je prejel vsa dotedanja sodna pisanja 1 in ga je sam na naroku 14. 7. 2020 (ob tem, ko je pojasnil, da to sicer ni naslov njegovega stalnega bivališča, a slednjega tedaj ni navedel) opredelil kot naslov, na katerem naj se opravijo vročitve pisanj zanj. V pritožbi sicer navaja, da je želel sodišču sporočiti, da želi odslej pošto prejemati na svoj stalni naslov (v pritožbi sicer navede naslov v Dubaju), a odločilno je, da tega ni nikdar naredil. Svoje izrecne izjave, na kateri naslov naj mu sodišče pošilja sodna pisanja, torej ni spremenil. Zato je bila vročitev na naslovu, ki ga je toženec na naroku 14. 7. 2020 opredelil kot naslov, na katerem naj se opravi vročitev pisanj zanj, pravilna.
6. Pritožnik sicer trdi, da naj bi vročevalec vedel, da toženec pošiljke ne bo mogel prejeti, saj na tem naslovu nima prijavljenega stalnega ali začasnega naslova, a v zvezi s svojo navedbo (o vedenju vročevalca) ne predlaga izvedbe nobenega dokaza, zato ji pritožbeno sodišče ne more slediti. Ker gre za naslov, ki ga je pritožnik izbral kot naslov za vročanje, pa to, ali ima na tem naslovu prijavljeno stalno ali začasno bivališče, niti ni odločilno. To, ali gre za naslov, kjer ima naslovnik prijavljeno stalno ali začasno bivališče pa tudi sicer ni samo po sebi odločilno, za vročanje bi bil (če ne bi bilo toženčeve določitve naslova za vročanje) odločilen kraj dejanskega bivanja, pri čemer ni nujno, da ima oseba v tem smislu le eno stanovanje. 2 Kje naj bi pritožnik dejansko bival, niti v obravnavani pritožbi ne pojasni, kaj šele dokaže.
7. Ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bilo obvestilo o pošiljki (plačilnem nalogu za plačilo sodne takse za pritožbo) puščeno v nabiralniku 20. 4. 2021, pritožnik ne nasprotuje, navaja le, da se o tem ne more izreči in naj sodišče dejanski datum preveri pri vročevalcu. Da je bilo obvestilo 20. 4. 2021 puščeno v nabiralniku, je izkazano z javno listino (obvestilom sodišču o vročitvi, spetem k list. št. 123 v spisu), katere vsebine pritožnik niti ne izpodbija (prim. 224. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP).
8. Kadar se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec v skladu s 3. odstavkom 142. člena ZPP pusti naslovniku obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok petnajst dni, v katerem mora pisanje dvigniti, naslovnik pa pisanja ne dvigne, se po 4. odstavku 142. člena ZPP šteje vročitev za opravljeno po poteku roka, torej na zadnji dan tega roka, o čemer je bil pritožnik podučen v obvestilu o pošiljki. To, kdaj je bilo po izteku tega roka pisanje puščeno v predalčniku (pritožnik navaja, da je plačilni nalog prejel 7. 5. 2021), v skladu z določbo 4. odstavku 142. člena ZPP ni pravno odločilno.
9. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil zadnji dan za plačilo sodne takse 20. 5. 2021, je torej pravilna. Glede na to pa ni odločilno, ali je pritožnik sodno takso plačal 24. 5. 2021, kot je na podlagi elektronskega pregleda prometa oziroma stanja plačil sodnih taks (list. št. 127 v spisu) ugotovilo sodišče prve stopnje, ali 22. 5. 2021, kot trdi in z pritožbi priloženo fotokopijo potrdila o plačilu izkazuje toženec, saj je plačilo v vsakem primeru prepozno.
10. Ker se v skladu z določbo 3. odstavka 105. a člena ZPP šteje, da je vloga, za katero sodna taksa ni plačana v roku, in hkrati niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, umaknjena, je odločitev sodišča prve stopnje materialno pravno pravilna.
11. Pritožba torej ni utemeljena. Ker tudi razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.
1 Kar izkazujejo podatki v spisu.
2 Prim. Galič, A., v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Založba Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana, 2005, stran 554 do 558.