Appeal dismissed; plaintiff failed to prove timely filing of possession claim after SMS notice.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against the first-instance judgment, confirming the rejection of the plaintiff's possession claim. The plaintiff argued that the court erred by not considering evidence showing they only read an SMS notice about a blocked access key on July 27, 2020, rather than July 24. However, the court found the defendant's evidence sufficient to establish the claim was filed late under the 32-day statute of limitations. Consequently, the plaintiff failed their burden of proof and lost the appeal, bearing the associated costs.
Legislator headnote
AI generated32. člen SPZ; 337. člen ZPP: A party must prove timely filing of a possession claim with greater probability; failure to do so despite evidence of late receipt of notice results in dismissal of the appeal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
II. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki 274,50 EUR stroškov za odgovor na pritožbo v roku 15 dni od izteka paricijskega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.
[JEDRO]
Vsi našteti dokazi zadostujejo za izkaz verjetnosti, da je navedba tožene stranke v odgovoru na tožbo, da je tožba vložena po izteku roka iz 32. člena SPZ, utemeljena. Posledično je bilo na tožeči stranki dokazno breme, da z večjo stopnjo verjetnosti dokaže, da je tožba vložena v roku iz 32. člena SPZ. Tega dokaznega bremena pa tožeča stranka v postopku na prvi stopnji ni zmogla.
[OBRAZLOŽITEV]
1. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo na ugotovitev, da je tožena stranka motila tožečo v posesti dostopa do njenega stanovanja, ker je izklopila računalniško vodeni ključ, ki ga za vstop v stavbo iz T. uporablja tožeča stranka, na vzpostavitev prejšnjega stanja in prepoved nadaljnjih motilnih dejanj.
2. Odločitev sodišča po odvetniku izpodbija tožeča stranka. V obrazložitvi navaja, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje, ker je tožeča stranka SMS sporočilo, ki je bilo poslano 22. 7. 2020, videla šele 24. 7. 2020, ko je na sporočilo tudi odgovorila. Nobenega dokaza ni, da bi tožeča stranka dejansko videla sporočilo, ki ji je bilo poslano 24. 7. 2020, pred 27. 7. 2020, vendar se sodišče z vprašanjem, kdaj se je tožeča stranka z vsebino SMS seznanila, sploh ni ukvarjalo.
3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je za svojo odločitev navedlo pregledne in razumljive razloge ter ugotavljalo dejansko stanje v okviru trditvene podlage tožeče stranke v tožbi in tožene v odgovoru na tožbo in na podlagi izvedenih dokazov: vpogleda v SMS sporočila in zaslišanja zakonitega zastopnika tožeče stranke utemeljeno podvomilo o pravočasnosti tožbe.
6. Prepričljivo je pojasnilo, da je tožena stranka tožeči 22. 7. 2020 poslala SMS sporočilo, v katerem jo je obvestila, da bo obravnavala ključ kot izgubljen in ga bo v 24. urah eliminirala iz sistema, če od tožeče stranke ne bo prejela pisnega zagotovila, da je ključ v izključni uporabi lastnika tožeče stranke. 24. 7. 2020 je v SMS sporočilu zapisala, da je ključ blokiran. Da bi tožeča stranka prebrala sporočilo o blokiranem ključu šele 27. 7. 2020, v postopku na prvi stopnji ni navajala, niti iz izpovedbe zakonitega zastopnika, ki je bil na naroku zaslišan, to ne sledi. Zato vsi v 5. točki obrazložitve našteti dokazi zadostujejo za izkaz verjetnosti, da je navedba tožene stranke v odgovoru na tožbo, da je tožba vložena 26. 8. 2020 po izteku roka iz 32. člena SPZ, utemeljena. Posledično je bilo na tožeči stranki dokazno breme, da z večjo stopnjo verjetnosti dokaže, da je tožba vložena v roku iz 32. člena SPZ. Tega dokaznega bremena pa tožeča stranka v postopku na prvi stopnji ni zmogla.
7. Iz sporočila, ki ga je poslala tožena stranka 24. 7. 2020 ob 15.16 uri, sledi, da je ključ blokiran. Zaslišan na naroku je zakoniti zastopnik tožeče stranke najprej zanikal, da bi ga tožena stranka kadarkoli obvestila, da je ključ izklopljen, ko mu je sodnica predočila listino B15, iz katere sledi, da je ključ blokiran, je odgovoril, da to razume kot grožnjo in ne kot dejstvo. Izpovedba ni prepričljiva, ker je očitno, da jo prilagaja potrebam postopka. Tožeča stranka je bila seznanjena z motilnim dejanjem in storilcem 24. 7. 2020, pa vse do 2. 8. ni izkazala nobene aktivnosti, čeprav je vedela, da v hišo ne more več prosto vstopiti s T. Zato je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je tožbo vložila po izteku 30-dnevnega roka iz 32. člena SPZ in ni upravičena do posestnega sodnega varstva.
8. Tožeča stranka šele v pritožbi navaja, da je sporočilo, ki ji je bilo poslano 24. 7., prebrala 27. 7., kar je neupoštevna pritožbena novota (337. člen ZPP).
9. Pritožbeni razlogi na podlagi zgoraj navedenega niso utemeljeni. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
10. Tožeča stranka je s pritožbo propadla, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama, toženi stranki pa je dolžna povrniti stroške za odgovor na pritožbo. Sodišče je stroške odmerilo skladno z Odvetniško tarifo, njihova natančna specifikacija pa je razvidna iz stroškovnika, ki je v spisu (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).