Court dismisses incomplete lawsuit for lack of valid signature by authorized legal representative.

Tožba se zavrže.

[JEDRO]

Tožba v upravnem sporu, v kateri je pri navedbi podpisnika (računovodja) razviden nečitljiv podpis, iz sodnega registra pa izhaja, da je zakoniti zastopnik tožeče stranke le direktorica, je ostala nepopolna, saj ni podpisana s strani zakonitega zastopnika, temveč s strani osebe, glede katere razmerje do tožeče stranke ni izkazano, saj sodišču pooblastilo za vložitev tožbe niti potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu ni bilo predloženo. Sodišče zaradi tega zadeve ne more obravnavati, zato je tožbo zavrglo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Upravno sodišče Republike Slovenije je v tem upravnem sporu dne 12. 10. 2020 prejelo tožbo, s katero tožeča stranka sodišču predlaga, da se sklep o zavržbi pravice do subvencije tožene stranke razveljavi in da se tožeči stranki prizna pravica do subvencije. V tožbi je kot tožeča stranka navedena družba A. d. o. o., B. cesta 7, C., na koncu tožbe, kot predstavnik in podpisnik vlagatelja pa je naveden „D.D., računovodja“.

2. V okviru predhodnega preizkusa tožbe je bilo ugotovljeno, da tožba ni popolna.

3. Skladno s 105. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), je obvezna sestavina vsake vloge, ki se vloži pri sodišču, tudi podpis stranke. Z vlogo po tem zakonu je med drugim mišljena tudi tožba. Vložnik mora vlogo podpisati, razen če to zaradi oblike vloge ni mogoče. Za izviren podpis vložnika se šteje njegov lastnoročni podpis kot tudi podpis z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. V kolikor stranka opravlja dejanja po pooblaščencu, je skladno s tretjim 87. členom ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 lahko v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

4. Iz tožbe je pri navedbi podpisnika „D.D., računovodja“ razviden nečitljiv podpis, iz sodnega registra pa izhaja, da je zakoniti zastopnik tožeče stranke le direktorica E.E.

5. Sodišče je na podlagi prvega odstavka 31. člena ZUS-1 tožečo stranko dne 14. 10. 2020 pozvalo, da v roku 15 dni od prejema poziva odpravi pomanjkljivosti tožbe in jo opozorilo, da bo tožbo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo, če pomanjkljivosti ne bodo odpravljene, izpodbijani upravni akt pa ni ničen. Pomanjkljivost se lahko odpravi bodisi na način, da tožeča stranka za D.D., v kolikor nastopa kot pooblaščenec tožeče stranke, predloži tudi dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu, ali pa tako, da tožeča stranka sodišču posreduje dva izvoda s strani zakonitega zastopnika lastnoročno podpisane tožbe ali pa le-ta tožbo podpiše na sodišču.

6. Iz vročilnice, ki se nahaja v spisu, izhaja, da je tožeča stranka poziv prejela dne 15. 10. 2020. Rok za popravo tožbe se je tako iztekel 30. 10. 2020. Tožeča stranka v postavljenem petnajstdnevnem roku, pa tudi do izdaje tega sklepa, pomanjkljivosti tožbe ni odpravila. Tožba je tako ostala nepopolna, saj ni podpisana s strani zakonitega zastopnika, temveč s strani osebe, glede katere razmerje do tožeče stranke ni izkazano, saj sodišču pooblastilo za vložitev tožbe niti potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu ni bilo predloženo.

7. Tožba je torej nepopolna in sodišče zaradi tega zadeve ne more obravnavati, zato je sodišče tožbo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo.

8. Sodišče o predlogu za oprostitev plačila sodne takse, ki je vsebovan v tožbi, ni odločalo, saj glede na to, da ni bila vložena tožba, ki bi bila v skladu s 30. členom ZUS-1 sposobna za obravnavanje, pač pa nepopolna vloga, katere vlagatelja ni mogoče ugotoviti, taksna obveznost ni nastala (primerjaj sklep VSM I Cp 1041/2011).

9. Sodišče je v zadevi odločilo po sodniku poročevalcu kot predsedniku senata na podlagi petega odstavka 59. člena ZUS-1.