Supreme Court assigns Ljubljana District Court jurisdiction over free legal aid for civil cross-border cases in Slovenia.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia ruled that the Ljubljana District Court, not the Ptuj District Court, has jurisdiction over free legal aid applications for a civil case. The applicants, residing in Germany, sought aid for a civil dispute currently being heard in Ljubljana. The court determined that specific provisions of the Free Legal Aid Act override general procedural rules because the case involves a civil cross-border dispute where the applicant resides in an EU member state.
Legislator headnote
AI generatedZBPP 52.a in 52.d člen: In civil cross-border disputes where the applicant resides in an EU member state, the court geographically competent for the underlying civil case determines jurisdiction for free legal aid applications, excluding general procedural rules.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Za odločanje je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
[JEDRO]
ZBPP v 52.d členu določa, da je za odločanje o prošnji za dodelitev BPP upravičencu iz 52.a člena tega zakona pristojen Organ za BPP okrožnega sodišča, ki je krajevno pristojno za odločanje v zadevi na prvi stopnji. Ker ZBPP vsebuje izrecne določbe o določitvi krajevne pristojnosti v domačem čezmejnem sporu, se ne uporabljajo določbe ZUP.
Vsi trije prosilci prebivajo v Nemčiji, to je v drugi državi članici Evropske unije, prošnje za BPP pa so vložili za civilno zadevo. Zaradi navedenega, in ker je okoliščina, katero državljanstvo imajo, irelevantna, se v obravnavanem primeru uporabljajo določbe 52.d in 52.a člena ZBPP. Krajevno pristojno za civilni spor, za katerega vlagajo prošnje za BPP, je v obravnavanem primeru Okrožno sodišče v Ljubljani, kjer je bila vložena tožba in kjer se spor tudi vodi. Glede na določbo 52.d člena ZBPP je to sodišče torej pristojno tudi za odločanje o BPP za zadevo III P 546/2021 v uvodu navedenih prosilcev.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Prosilci so pred Okrožnim sodiščem na Ptuju vložili prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku, ki je v teku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. III P 546/2021. Okrožno sodišče na Ptuju se je glede odločanja o BPP s sklepom Bpp 386/2021 z dne 1. 9. 2021 izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani, saj se navedena pravdna zadeva vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, prav tako ima odvetnik, ki je v imenu prosilcev zaprosil za BPP, sedež odvetniške pisarne v Ljubljani, okoliščina, da je Okrožno sodišče na Ptuju že večkrat odločalo o prošnjah teh prosilcev o BPP pa je irelevantna.
2. Podpredsednica Okrožnega sodišča v Ljubljani je z dopisom z dne 8. 9. 2021 Vrhovnemu sodišču predlagala odločitev v sporu o krajevni pristojnosti za odločanje o prošnjah prosilcev za dodelitev BPP. V navedenem dopisu navaja, da sta državljanstvo in bivališče A. A. neznana, medtem ko sta druga dva prosilca (njegova mld. sinova) slovenska državljana, z bivališčem v Nemčiji. Odvetnik B. B. pa je odvetnik v Mariboru in torej nima sedeža v Ljubljani. Podlaga za določitev krajevne pristojnosti Okrožnega sodišča na Ptuju je 31.a člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa, da je, če je prosilec tuja oseba ali oseba brez državljanstva, ki je lahko upravičenec po tem zakonu, v primeru odsotnosti stalnega in začasnega prebivališča prosilca v Republiki Sloveniji, pristojen tisti Organ za BPP tistega Okrožnega sodišča, ki ga prosilec izbere. Poleg tega prvi odstavek 21. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP določa, da je za odločanje pristojen tisti organ, ki je prvi začel postopek, kar je v obravnavani zadevi Organ za BPP Okrožnega sodišča na Ptuju.
3. Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
4. Po presoji Vrhovnega sodišča je treba v obravnavani zadevi uporabiti 52.a člen ZBPP, ki določa, da če je za odločanje v civilni zadevi , v kateri je udeleženec ali stranka oseba, ki v času vložitve prošnje za dodelitev BPP prebiva v drugi državi članici Evropske unije, pristojno sodišče Republike Slovenije (t. i. domači čezmejni spor), je ta oseba ne glede na državljanstvo upravičena do BPP v Republiki Sloveniji po tem zakonu. 1 ZBPP v 52.d členu še določa, da je za odločanje o prošnji za dodelitev BPP upravičencu iz 52.a člena tega zakona pristojen Organ za BPP okrožnega sodišča, ki je krajevno pristojno za odločanje v zadevi na prvi stopnji . Ker ZBPP vsebuje izrecne določbe o določitvi krajevne pristojnosti v domačem čezmejnem sporu, se ne uporabljajo določbe ZUP.
5. Vsi trije prosilci prebivajo v Nemčiji, 2 to je v drugi državi članici Evropske unije, prošnje za BPP pa so vložili za civilno zadevo. Zaradi navedenega, in ker je okoliščina, katero državljanstvo imajo, irelevantna, se v obravnavanem primeru uporabljajo v prejšnji točki navedene določbe ZBPP. Krajevno pristojno za civilni spor, za katerega se vlagajo prošnje za BPP, je v obravnavanem primeru Okrožno sodišče v Ljubljani, kjer je bila vložena tožba in kjer se spor tudi vodi. Glede na določbo 52.d člena ZBPP je to sodišče torej pristojno tudi za odločanje o BPP za zadevo III P 546/2021 v uvodu navedenih prosilcev.
6. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče 3 odločilo, da je za odločanje o BPP v navedeni zadevi pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
1 Taka ureditev BPP za primer čezmejnega spora v civilnih zadevah je, kot to izhaja iz Poročevalca DZ z dne 1. 4. 2004, v skladu z Direktivo Sveta 2003/8/ES z dne 27. 1. 2003 o izboljšanju dostopa do pravnega varstva v čezmejnih sporih (ki so v skladu z Direktivo tisti, pri katerem ima stranka, ki prosi za pravno pomoč, stalno ali običajno prebivališče v državi članici, ki ni država članica, v kateri zaseda sodišče ali se mora v njej opraviti izvršba) z uvedbo minimalnih skupnih pravil v zvezi s pravno pomočjo pri takih sporih. Iz Poročevalca DZ še izhaja, da je cilj Direktive, da se ta minimalna skupna pravila nanašajo na spore v civilnih in gospodarskih zadevah.
2 To izhaja tako iz sklepa Bpp 386/2021 z dne 1. 9. 2021, vlog prosilcev za BPP ter tožbe z dne 7. 10. 2020 in sklepa v pravdni zadevi III P 546/2021 z dne 10. 8. 2021.
3 Drugi odstavek 25. člena ZPP določa: "V sporu o pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči z območja različnih višjih sodišč ter v sporih o pristojnosti med sodišči razne vrste odloča vrhovno sodišče."