Appeal dismissed; inheritance agreement signed at probate constitutes binding judicial settlement under ZPP Art. 307. ZD. Dedniji dogovor. ZPP 307. ZD 214. ZPP 350. ZPP 365. ZPP 366. ZD. Inheritance agreement. Judicial settlement. Probate proceedings. Binding contract. Appeal dismissal. Inheritance division.

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka IV. izreka) potrdi sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

V sodni praksi je sprejeto stališče, da dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku, predstavlja sodno poravnavo. Sodna poravnava je po določbi 307. člena ZPP veljavno sklenjena, ko stranke podpišejo zapisnik o glavni obravnavi. Gre torej za sporazum dedičev o delitvi in načinu delitve zapuščine (v smislu določbe tretjega odstavka 214. člena ZD), ki je v sodni praksi poimenovan kot dedni dogovor in je po uveljavljeni sodni praksi pogodba obligacijskega prava.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju na podlagi zakona razglasilo za dediče zapustničinega vdovca Š.D., hčerki G.L. in H.M. in sina Š.D., vsakega do ¼ (točka III izreka izpodbijanega sklepa), ugotovilo obseg zapuščine po pokojni (točka I izreka izpodbijanega sklepa), in sicer pod a) ¼ nepremičnine parc. št. 3037/5 k.o. L. in pod b) terjatev do ZPIZ iz naslova neizplačanih prejemkov zapustnice. Pod točko II je v breme zapuščine priznalo pogrebne stroške in stroške postavitve nagrobnega spomenika ter od vrednosti čiste zapuščine v višini 7.265,00 EUR odmerilo sodno takso v višini 216,00 EUR. Nadalje je pod točko IV sodišče v sklep o dedovanju vneslo med dediči sklenjen dedni dogovor, s katerim so si dediči soglasno razdelili zapuščino. Pod točko V je sodišče po pravnomočnosti sklepa odredilo zemljiški knjigi zemljiškoknjižne vpise na podlagi z dednim dogovorom razdeljene zapuščine.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo dedič D.Š., in sicer jo izpodbija v 1. alineji IV. točke. V obrazložitvi pritrjuje, da so dediči 12. 7. 2021 na zapuščinski obravnavi sklenili dedni dogovor, vendar je že takrat pokazal nestrinjanje predvsem z oceno nepremičnine, ki je predmet ocene za določitev izplačila dedinjam dednega deleža. Kljub strinjanju, da je potrebno se dogovoriti, je njegova pritožba nujna. V nadaljevanju opisuje izročilno pogodbo, ki jo je sklenil s staršema. V nadaljevanju graja ugotavljanje vrednosti zapuščine po prostem preudarku, izhajajoč iz podatkov GURS ter navedb dedičev, kar je služilo tako ugotavljanju vrednosti za odmero sodne takse kot za izpodbijani sklep. V nadaljevanju podaja svoje vrednotenje ¼ nepremičnine parc. št. 3037/5 k.o. L., ki je po njegovem vredna le 7.500,00 EUR in nikakor 14.265,00 EUR, zato je sodedinjama dolžan izplačati vsaki največ 1.875,00 EUR na račun njunega dednega deleža.

3. Dedinji H.M. in G.L. v odgovoru na pritožbo prerekata pritožbene navedbe ter se smiselno zavzemata za potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da iz podatkov spisa izhaja, da so bili na zapuščinski obravnavi poleg pritožnika prisotni tudi vsi ostali dediči ter da so potem, ko je bil ugotovljen obseg zapuščine (¼ nepremičnine parc. št. 3037/5 k.o. L. in terjatev do ZPIZ iz naslova neizplačanih prejemkov zapustnice) in sprejet sklep, da so dediči na podlagi zakona zapustničin vdovec in trije potomci, ki dedujejo vsak do ¼, sklenili dedni dogovor. Ta dejstva tudi v pritožbenem postopku niso sporna, saj dedič - pritožnik D.Š. v pritožbi izrecno pritrjuje sklenitvi dednega dogovora.

6. V sodni praksi je sprejeto stališče, 1 da dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku, predstavlja sodno poravnavo. Sodna poravnava je po določbi 307. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) veljavno sklenjena, ko stranke podpišejo zapisnik o glavni obravnavi. Gre torej za sporazum dedičev o delitvi in načinu delitve zapuščine (v smislu določbe tretjega odstavka 214. člena Zakona o dedovanju - v nadaljevanju ZD), ki je v sodni praksi poimenovan kot dedni dogovor in je po uveljavljeni sodni praksi pogodba obligacijskega prava. Obligacijsko razmerje med dediči, ki tak sporazum sklenejo, nastane s trenutkom ko podajo svojo voljo na zapisnik na sodišču ali na zapuščinski obravnavi in ko ga na sodišču podpišejo. 2 V takem primeru je dedni dogovor sestavni del sklepa o dedovanju in ima učinke sodne poravnave.

7. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so dedni dogovor na zapuščinskem naroku sklenili vsi dediči in sklenitev potrdili s podpisom zapisnika. Pritožitelj - dedič tega dejstva v pritožbenem postopku ne prereka. Zatrjuje pa, da je "že na zapuščinski obravnavi pokazal nestrinjanje predvsem z oceno nepremičnine, ki je predmet ocene za določitev izplačila dedinjam".

8. Kot je že zgoraj pojasnjeno, dednega dogovora v zapuščinskem postopku s pritožbo (z rednim pravnim sredstvom) ni mogoče izpodbijati, ker gre za dogovor o delitvi dediščine, ki je bil sklenjen na zapuščinski obravnavi in predstavlja sodno poravnavo. Iz zapisnika zapuščinske obravnave, ki je javna listina in potrjuje resničnost tistega kar je v njej navedeno izhaja, da so dediči dogovorili tako način delitve kot tudi znesek 3.600,00 EUR, ki se ga je zavezal pritožnik - dedič Š.D. izplačati sodedinjama G.L. in H.M. na račun njunega dednega deleža. Sklenili so dogovor o delitvi dediščine, ki ga ni mogoče izpodbijati s pritožbo, kar želi pritožnik. 3

9. Sodišče druge stopnje je zato ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona in 163. členom ZD), pritožbo dediča zavrnilo kot neutemeljeno ter sklep o dedovanju sodišča prve stopnje v izpodbijani IV. točki potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 VS RS sodba II Ips 215/13, VSM sklep I Cp 474/2021.

2 Sodba VS RS II Ips 564/96, VSL I Cp 1619/2009.

3 Dr. Vesna Rijavec, Dedovanje, GV Ljubljana 1999, stran 154 - 158.