Appeal dismissed; only technical suitability of survey report is reviewable under ZVEtL-1, not substantive land rights.

1. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točkah A I. in A II.) sklep sodišča prve stopnje potrdi.

2. Pritožnica sama krije svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

S sklepom, izdanim na podlagi šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1, se opravi le presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa, zato je s pritožbo zoper ta sklep mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje. Pritožbeni očitki glede dobre vere ter domnevnega prisvajanja zemljišča se nanašajo na vprašanja, ki se bodo reševala v nadaljnjem postopku ugotovitve pripadajočega zemljišča.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje v z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, izdelan s strani sodne izvedenke za geodezijo A. A. z dne 3. 5. 2019, pri Geodetski upravi RS vpisan pod št. rezervacije 0000, predstavlja primerno podlago za izvedbo katastrskega vpisa (točka A I. izreka). V točki A II. izreka je Geodetski upravi RS naložilo, da po pravnomočnosti tega sklepa prioritetno evidentira spremembe v zemljiškem katastru v skladu z elaboratom iz prejšnje točke, tako da evidentira v sklepu navedene nove nepremičnine in meje med parcelami kot urejene, mejne točke med novimi in obstoječimi parcelami pa kot delno urejene. Geodetski upravi je naložilo, naj sodišče nemudoma obvesti o izvedenih vpisih.

2. Zoper sklep, obrazloženo proti tč. A, se pritožuje tretja nasprotna udeleženka, nominalno iz vseh pritožbenih razlogov po 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), s predlogom, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep v izpodbijanemu delu razveljavi in zadevo vrne v nov postopek, opredeljuje pa tudi svoje pritožbene stroške. Navaja, da je predlog predlagateljev neutemeljen, saj je solastniški delež kupila v dobri veri, da je neobremenjen. Meni, da predlagatelj zlorablja postopek za namen, ki bi ga lahko dosegel z zahtevo po nujni poti ali s služnostjo. Odmerjena dovozna pot 3,5 m naj bi bila preširoka. Meni, da se sklepa v izpodbijanem delu ne da preizkusiti, je arbitraren, sodišče naj se ne bi opredelilo do njenih vlog z dne 21. 7. 2020 in 2. 4. 2019. Pojasnjuje, da je že pred tem navedla, da se ne strinja s širino poti in zakaj. Možnost parkiranja omogoča že 2,5 m široka pot. V preteklosti so predlagatelji že imeli vpisano služnost, sedaj pa želijo preko ZVEtL pridobiti več zemljišča. Razlogom sodišča očita pavšalnost, samo sklicujejo se na izvedenko urbanistične stroke B. B., ki svojega mnenja ni ustrezno podkrepila. Opozarja, da Ustavno sodišče večkrat zahteva razumno, izčrpno in prepričljivo argumentacijo sodnih odločb, izpodbijana pa ni taka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V 1. odst. 13. čl. Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1) določa, da za se evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb, ki jih v postopku po tem zakonu zahteva sodišče, uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, če to ni v nasprotju z določbami tega člena, v 6. odst. istega določila pa, da ko sodišče ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb, o tem izda sklep, zoper katerega je dopustna posebna pritožba.

5. Izpodbijani sklep temelji na določbi 6. odst. 13. čl. ZVEtL in torej ni končni sklep o pravicah udeležencev, pač pa le sklep o primernosti strokovno (tehnične) podlage. Strokovno podlago predstavlja elaborat, ki ga izdela postavljeni izvedenec geodetske stroke, ali oseba, ki izpolnjuje pogoje za pripravo podlage po predpisih, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. Vsebino in sestavine elaborata za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave podrobneje določa Pravilnik o evidentiranju podatkov zemljiškega katastra. S sklepom, izdanim na podlagi 6. odst. 13. čl. ZVEtL-1, se opravi le presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa, zato je s pritožbo zoper ta sklep mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje.

6. Pritožbeni očitki glede dobre vere pritožnice ter domnevnega prisvajanja zemljišča s strani predlagateljev se nanašajo na vprašanja, ki se bodo reševala v nadaljnjem postopku ugotovitve pripadajočega zemljišča. Glede očitka o preširoko odmerjenem dovozu pa je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu korektno pojasnilo, da je izvedenka na to podala strokovni odgovor kot odgovor na pripombe tretje nasprotne udeleženke z dne 23. 4. 2018 in pojasnila, da je dostop odmerila v enotnem kompleksu, da se ne bi dodatno otežilo rabe dvorišča in celo preprečilo intervencijski dostop.

7. S tem je izpodbijani sklep glede na svojo zgoraj pojasnjeno funkcijo dovolj obrazložen in mu tudi ni mogoče očitati, da je arbitraren.

8. Pritožbeni razlogi torej niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v obsegu 2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 42. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo, s stroškovno zahtevo vret, in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 3. čl. ZVEtL-1 in 42. čl. ZNP-1 v izpodbijanem delu potrdilo.