Administrative court dismisses late lawsuit due to statutory preclusion of filing deadline. Court finds claim filed after 30-day limit expired. Court applies strict preclusion rules under Administrative Dispute Resolution Act.

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

Sodišče je zavezano opraviti predhodni preizkus tožbe in s tem tudi preizkus njene pravočasnosti po uradni dolžnosti in paziti nanjo ves čas postopka.

Glede na tožnikove tožbene navedbe o prejemu odločbe je sodišče tožnika pred izdajo sklepa seznanilo s svojimi ugotovitvami, ki se nanašajo na presojo pravočasnosti tožbe in mu dalo možnost, da se glede ugotovljenih dejstev sodišča izjavi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je priporočeno po pošti dne 5. 2. 2020 vložil tožbo zoper uvodoma navedena sklep in odločbo toženke.

2. Sodišče je tožbo poslalo v odgovor toženki, ki je sodišču posredovala upravni spis in odgovor na tožbo, v katerem je predlagala zavrnitev tožbe kot neutemeljene in zahtevala povrnitev stroškov postopka s strani tožeče stranke.

3. Sodišče je po prejemu upravnega spisa ugotovilo, da je tožba vložena prepozno.

4. Skladno z določbo prvega odstavka 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Rok za tožbo je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati. To pomeni, da tožbe po poteku roka ni več mogoče vložiti in da zamuda roka narekuje zavrženje tožbe (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Sodišče je zavezano opraviti predhodni preizkus tožbe in s tem tudi preizkus njene pravočasnosti po uradni dolžnosti in paziti nanjo ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

5. Iz povratnice, ki se nahaja v predloženem upravnem spisu, izhaja, da je bila drugostopenjska odločba B. d.o.o. številka 8210-435/2019 z dne 19. 12. 2019, s katero je bil postopek končan, tožniku vročena 4. 1. 2020. Iz predloženih dokazil o vročitvi odločbe iz upravnega spisa namreč izhaja, da je bilo tožniku 20. 12. 2019 v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispelem pismu, saj se tega dne poizkušana osebna vročitev po 87. členu ZUP ni dala opraviti. Na obvestilu je izrecno navedeno opozorilo na posledice, da se v primeru, če naslovnik pisma ne prevzame v 15 dnevnem roku, po četrtem odstavku 87. člena ZUP šteje, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka tega roka. Ker pismo ni bilo dvignjeno v postavljenem roku, je bilo 6. 1. 2020 puščeno v hišnem predalčniku.

6. Fikcija vročitve nastopi s pretekom zadnjega, 15. dne, odkar je bilo stranki puščeno obvestilo. Fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan, ali drug dela prost dan v RS, kar izhaja iz načelnega pravnega mnenja občne seje Vrhovnega sodišča z dne 14. 1. 2015. Prav tako fikcije vročitve ni mogoče povezovati s trenutkom, ko je bilo sodno pisanje po poteku roka za dvig (na pošti) puščeno v hišnem predalčniku.

7. Glede na tožnikove tožbene navedbe, da je odločbo številka 8210-435/2019 z dne 19. 12. 2019 „v roke prejel v poštni predalčnik 06. 01. 2020“, je sodišče tožnika pred izdajo tega sklepa seznanilo s svojimi ugotovitvami, ki se nanašajo na presojo pravočasnosti tožbe in mu dalo možnost, da se glede ugotovljenih dejstev sodišča izjavi. Ob tem ga je opozorilo, da bo v primeru, če v danem roku ne bo ničesar izjavil, sodišče na podlagi navedenih ugotovitev štelo, da je tožba vložena prepozno. Tožnik je poziv sodišča prejel 17. 7. 2020, vendar se nanj ni odzval in v nadaljnjih osmih dneh, ki mu je bil postavljen kot rok za izjasnitev niti kasneje do izdaje tega sklepa, sodišču svoje izjave ni posredoval.

8. Ker je bila torej tožniku vročitev drugostopenjske odločbe opravljena 4. 1. 2020, torej z dnem izteka 15-dnevnega roka za osebni prevzem pisanja skladno s četrtim odstavkom 87. člena ZUP, je naslednjega dne, torej 5. 1. 2020, začel teči tridesetdnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se je iztekel v ponedeljek, 3. 2. 2020. Iz datuma sprejemne štampiljke na tožbi je razvidno, da je tožnik tožbo vložil dne 5. 2. 2020, saj jo je tega dne poslal sodišču s priporočeno poštno pošiljko (kot izhaja iz poštne nalepke na ovojnici, v kateri je poslal tožbo).

9. Iz navedenega izhaja, da je bila tožba vložena po poteku zakonsko določenega (prekluzivnega) roka in je torej prepozna.

10. Sodišče je moralo glede na navedeno ravnati skladno z zgoraj citiranimi zakonskimi določbami in na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo s sklepom kot prepozno zavreči.

11. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

12. Sodišče je v zadevi odločilo po poročevalcu kot predsedniku senata na podlagi petega odstavka 59. člena ZUS-1 v zvezi z 2. točko 46. člena ZUS-1.