Administrative court dismisses asylum seeker's appeal due to voluntary abandonment of asylum center, losing legal interest.

Tožba se zavrže.

[JEDRO]

Tožnik v času odločanja ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora, saj je tožnik dne 6. 7. 2020 samovoljno zapustil Azilni dom in se do 20. 7. 2020 vanj ni več vrnil.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite. Uvodoma je povzela tožnikove navedbe v prošnji, da je Kamerun zapustil, ker nima več staršev in ker je bil priča njunemu umoru s strani članov skupine A., katere cilj je delitev Kameruna na dva dela. Tudi njega so poskušali ubiti. Iz Kameruna je odšel septembra 2018 in sicer z letalom v Srbijo, od tam pa preko Bosne in Hercegovine in Hrvaške do Slovenije. Toženka je presodila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca ali subsidiarne zaščite. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je obširno navedla razloge za odločitev, vendar jih sodišče, glede na naravo svoje odločitve, podrobneje ne povzema v svoji obrazložitvi.

2. V tožbi tožnik uveljavlja tožbene ugovore nepravilne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo toženke v celoti odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Tožbi prilaga tudi listine (tožbene priloge A1 – A2).

3. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri izdani odločbi kot pravilni in zakoniti. Tožena stranka je dne 20. 7. 2020 obvestila sodišče, da je tožnik dne 6. 7. 2020 samovoljno zapustil izpostavo azilnega doma na ... in se vanj do dneva obvestila ni vrnil, niti ni toženi stranki ničesar sporočil.

4. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

5. Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes, ki je v tem, da si lahko izboljša svoj pravni položaj. Izkazovanje pravnega interesa je procesna predpostavka za vodenje upravnega spora. Na obstoj pravnega interesa mora zato sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora (drugi odstavek 36. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Če sodišče ugotovi, da tožnik nima (več) pravnega interesa za tožbo, tožbo kot nedovoljeno zavrže na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

6. Sodišče ugotavlja, da tožnik v času odločanja ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Iz obvestila toženke stranke z dne 20. 7. 2020 izhaja, da je tožnik dne 6. 7. 2020 samovoljno zapustil Azilni dom in se do 20. 7. 2020 vanj ni več vrnil. To po mnenju sodišča pomeni, da tožnik očitno nima več namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zato pravnega interesa za vodenje upravnega spora več ne izkazuje, saj je glede na navedeno s konkludentnim ravnanjem pokazal, da nima (več) interesa za pravnomočno končanje postopka v Republiki Sloveniji in s tem tudi, da odločba, ki jo s tožbo izpodbija, očitna ne posega (več) v njegove pravice, ki jih je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.

7. Stališče, da pritožniki, ki samovoljno zapustijo Azilni dom ali zasebni naslov, na katerem so nastanjeni, nimajo več pravnega interesa za nadaljevanje postopka, je v postopkih z ustavno pritožbo večkrat že sprejelo Ustavno sodišče RS, med drugim v odločbah št. Up-1136/11 z dne 15. 3. 2012, št. Up-555/07 z dne 11. 6. 2007, št. Up-805/08 z dne 5. 3. 2009, št. Up-3936/07 z dne 4. 7. 2008. V odločbi Up-3936/07 je Ustavno sodišče med drugim tudi navedlo: „/.../da se mora prosilec za azil do pravnomočnosti odločitve o njegovi prošnji oziroma v primeru vložitve ustavne pritožbe do končne odločitve o ustavni pritožbi ravnati v skladu z določbami zakona, torej tudi izpolnjevati dolžnosti, ki mu jih nalaga zakon,/.../ in ker so pritožniki Azilni dom samovoljno zapustili in se vanj v treh dneh niso vrnili, očitno nimajo več namena prositi za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji“.

8. Iz opisanih razlogov je sodišče tožbo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.