Appeal dismissed; court upheld child support based on recipient's passive job search and refusal of offered work.

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Predlagateljica svojo pritožbeno ost usmerja v napačno oceno pridobitnih zmožnosti nasprotnega udeleženca. Njen očitek ni utemeljen, saj je sodišče upoštevalo pasivnost nasprotnega udeleženca pri iskanju zaposlitve ter dejstvo, da je ponujeno delo odklonil. Opozorilo je (tudi) na tiste možnosti, ki jih je nasprotni udeleženec dolžan poiskati in izkoristiti, da bo lahko izpolnil preživninsko obveznost, ki ima prednost pred vsemi drugimi obveznostmi. Še vedno je formalni prejemnik denarne socialne pomoči, zato zavzemanje pritožbe za še višji preživninski znesek ne bi bilo v skladu z določbo 189. člena DZ.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu nasprotnemu udeležencu naložilo plačevanje mesečne preživnine: za A. in B. po 136 EUR, za C. pa 196 EUR (I. točka izreka). Kar je zahtevala predlagateljica več ali drugače, je zavrnilo (II. točka izreka), in v III. točki izreka odločilo, da udeleženci nosijo vsak svoje stroške postopka.

2. Zoper odločitev se pritožujeta oba udeleženca.

3. Predlagateljica uveljavlja pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da za vse tri otroke določi primerno preživnino. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Meni, da so zmotno ugotovljene pridobitne zmožnosti nasprotnega udeleženca. Ta se je v situacijo, v kateri se nahaja, spravil sam. Zaradi kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let (173. člen KZ-1), je bil pravnomočno obsojen na tri leta zaporne kazni, ki jo je prestal 3. 10. 2019. Od vrnitve domov si ni prizadeval, da bi si našel zaposlitev, pa čeprav je zdrav in za delo sposoben. Iz dopisa Zavoda RS za zaposlovanje z dne 4. 9. 2020 izhaja, da je od 11. 5. 2020 dobil pet napotitev na prosto delovno mesto za različna dela v proizvodnji, vendar se na napotnice ni odzval, saj zavod o tem ni bil obveščen. Čeprav je za delo sposoben, išče načine, da bi se mu izognil in večji del dneva preživi v svoji sobi za računalnikom. Z otroki se ne ukvarja in ničesar ne prispeva za gospodinjstvo. Išče možnosti za to, da zaposlitve ne bi dobil.

4. Nasprotni udeleženec vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po določbi 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da mu zniža preživninsko obveznost, oz. da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovni postopek sodišču prve stopnje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Stroški otrok niso realno prikazani, predlagateljica jih tudi ni z ničemer izkazala. Ti namreč presegajo dohodke predlagateljice, ki je morala v času, ko je bil v zaporu, glede na njena zatrjevanja odplačevati poleg svojega kredita v višini 200 EUR, še njegov kredit v višini 250 EUR. Edini logični zaključek je, da so potrebe otrok prikazane nerealno. Te znašajo 90 EUR za vsakega otroka, kot je ocenil že v odgovoru na predlog. Nesprejemljivo je, da se staršu odredi zagotavljanje višjega življenjskega standarda otrok, kot pa ga je zmožen zagotavljati. Upoštevati je treba, da je nekdanji kaznjenec, brez poklica in le z opravljeno osnovno šolo, zato ni pričakovati, da bi bila njegova plača višja od minimalne.

5. Pritožbi sta bili vročeni udeležencema, vendar se nanju nista odzvala.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. Materialnopravno podlago sprejeti odločitvi predstavlja določba 189. člena Družinskega zakonika (DZ). Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da znašajo potrebe C. 392 EUR, A. in B. pa po 272 EUR mesečno. Potrebe mld. sinov, starih 16, 14 in 10 let, so tudi po oceni pritožbenega sodišča povsem realne in glede na splošno znana dejstva ustrezajo povprečnim potrebam otrok njihove starosti. Nasprotni udeleženec potrebam otrok, ki jih je sodišče detajlno opredelilo v točkah 6 do 15 obrazložitve izpodbijanega sklepa, konkretizirano niti ne ugovarja. Le posplošeno zatrjuje, da potrebe niso realno prikazane in da po njegovi oceni znašajo 90 EUR za vsakega otroka. Takšen znesek je povsem nerealen, saj že prehrana za najstarejšega C. znaša 100 EUR mesečno, za A. in B. pa po 70 EUR. Nenazadnje je nasprotni udeleženec izpovedbo predlagateljice glede mesečnih potreb otrok v svojem zaslišanju ocenil kot realno.

8. Dohodki predlagateljice – ti v povprečju z upoštevanim regresom znašajo 870 EUR – ob upoštevanju kreditne obveznosti res ne pokrivajo potreb otrok. Pritožba nasprotnega udeleženca pa prezre in niti ne zanika predlagateljičinih zatrjevanj, da ji pri preživljanju otrok pomagajo tudi starši.

9. Sodišče prve stopnje je trenutno slabo premoženjsko stanje nasprotnega udeleženca upoštevalo pri porazdelitvi preživninskega bremena, saj je odločilo, da starša k preživljanju mld. sinov prispevata vsak polovico, čeprav je predlagateljičin angažma bistveno večji, saj prispeva k preživljanju fantov tudi z vsakodnevno skrbjo za njihovo vzgojo in varstvo.

10. Predlagateljica svojo pritožbeno ost usmerja predvsem v napačno oceno pridobitnih zmožnosti nasprotnega udeleženca. Njen očitek pa ni utemeljen, saj je sodišče v točkah 21 in 22 obrazložitve izpodbijanega sklepa upoštevalo njegovo pasivnost pri iskanju zaposlitve ter dejstvo, da je ponujeno delo odklonil. Opozorilo je (tudi) na tiste možnosti, ki jih je nasprotni udeleženec dolžan poiskati in izkoristiti, da bo lahko izpolnil preživninsko obveznost, ki ima prednost pred vsemi drugimi obveznostmi. Še vedno je formalni prejemnik denarne socialne pomoči, zato zavzemanje pritožbe za še višji preživninski znesek ne bi bilo v skladu z določbo 189. člena DZ. Prisojena preživnina za mld. sinove ustrezno upošteva njihove potrebe ter finančne in pridobitne zmožnosti zavezancev, zato je pritožbeno sodišče obe pritožbi zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v povezavi z določbo 42. člena ZNP-1).

11. Udeleženca s pritožbo nista uspela, zato nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka (določbi 154. in 165. člena ZPP).