Court allows appeal dismissing debtor's third-party objection, ruling they must sue as debtor not third party.

I. Pritožbi se ugodi in sklep v izpodbijani 2. točki izreka razveljavi.

II. Dolžnik je dolžan povrniti upniku 292,80 EUR pritožbenih stroškov v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

[JEDRO]

Dolžnik je postal lastnik obremenjene nepremičnine ter s tem pridobil položaj hipotekarnega dolžnika. Hipotekarni upnik ima kljub spremembi lastnika obremenjene nepremičnine pravico zahtevati poplačilo svoje terjatve iz vrednosti s hipoteko obremenjene nepremičnine. Ustavno sodišče RS se je izreklo, da lahko hipotekarni dolžnik zavaruje svoj takšen položaj v razmerju do hipotekarnega upnika v izvršilnem postopku le kot dolžnik z uveljavljanjem materialnopravnih ugovorov. Tega s položajem tretjega v izvršilnem postopku in z ugovorom tretjega ne more doseči. Če je priposestvovanje nastopilo pred pridobitvijo prisilne hipoteke, je to lahko razlog, da obveznost ni prešla na dolžnika, to pa je tudi ugovorni razlog novega dolžnika zoper pravno nasledstvo. Iz tega razloga hipotekarnega dolžnika ni mogoče šteti kot tretjega.

Ugovor tretjega lahko vloži le tisti, ki ni stranka postopka (torej to ni pravno sredstvo dolžnika). Dolžnik lahko začne pravdo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe v primeru, če je sodišče o ugovoru odločalo na podlagi dejstev, ki so med strankama sporna in se nanašajo na samo terjatev. Sodna praksa dopušča začetek pravde na nedopustnost izvršbe tudi v primeru, ko je dolžnik v ugovoru uveljavljal impugnacijski razlog (npr. da terjatev ni prešla na izvršilnega dolžnika), to je tistih, ki kljub obstoju terjatve preprečujejo izvršbo, če ti vsaj posredno zadevajo samo terjatev.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika (kot hipotekarnega dolžnika) in kot tretjega (z dne 22. 2. 2021) zavrnilo (1. točka izreka). Odločilo, da dolžnik kot tretji lahko v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa začne zoper upnika pravdo za ugotovitev, da je izvršba na nepremičnino nedopustna (2. točka izreka). Dolžniku naložilo vrnitev upniku 292,80 EUR stroškov za sestavo odgovora na ugovor (3. točka izreka).

2. Zoper 2. točko izreka se je pritožil upnik. V pritožbi navaja, da je bilo o napotitvi na pravdo že odločeno. O pravici do prednostnega poplačila upnika je bilo že pravnomočno odločeno v stečajnem postopku. Upnik meni, da je nebistveno, če do realizacije ločitvene pravice ni prišlo v stečajnem postopku.

3. Dolžnik na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu s 350. členom v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami – v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami – v nadaljevanju ZIZ).

5. V izpodbijani 2. točki izreka je sodišče prve stopnje dolžnika kot tretjega napotilo na pravdo zoper upnika za ugotovitev, da izvršba na nepremičnino ni dopustna. Ugotovilo je, da dolžnik z vložitvijo tožbe lahko doseže ustavitev izvršilnega postopka in razveljavitev zaznambe predmetne izvršbe (peti odstavek 65. člena ZIZ). Sodišče je presodilo, da je dolžnik s stopnjo verjetnostjo izkazal, da so bili izpolnjeni pogoji za priposestvovanje in s tem pogoji za pridobitev dolžnikove lastninske pravice na predmetu izvršbe v času, ko je zastavna pravica nastala, upnik pa je nastopu priposestvovanja nasprotoval. Sodišče prve stopnje je v tem delu ugovor dolžnika štelo kot ugovor tretjega. Dolžnik je položaj hipotekarnega dolžnika pridobil s vknjižbo njegove lastninske pravice v zemljiški knjigi, položaj tretjega pa je imel že v času teka izvršilnega postopka, v katerem je nastala prisilna zastavna pravica v korist upnika.

6. Iz navedenega izhaja, da je dolžnik postal lastnik obremenjene nepremičnine ter s tem pridobil položaj hipotekarnega dolžnika. Hipotekarni upnik ima kljub spremembi lastnika obremenjene nepremičnine pravico zahtevati poplačilo svoje terjatve iz vrednosti s hipoteko obremenjene nepremičnine. Glede procesnega položaja hipotekarnih dolžnikov v izvršilnem postopku je Ustavno sodišče RS v odločbi Up 2324/2008 z dne 16. 12. 2010 izreklo, da lahko hipotekarni dolžnik zavaruje svoj takšen položaj v razmerju do hipotekarnega upnika v izvršilnem postopku le kot dolžnik. Hipotekarni dolžnik namreč lahko učinkovito zavaruje svoj položaj v izvršilnem postopku le z uveljavljanjem materialnopravnih ugovorov. Tega pa s položajem tretjega v izvršilnem postopku in z ugovorom tretjega ne more doseči. Če je priposestvovanje nastopilo pred pridobitvijo prisilne hipoteke, je to lahko razlog, da obveznost ni prešla na dolžnika (12. točka 55. člena ZIZ). To pa je tudi ugovorni razlog novega dolžnika zoper pravno nasledstvo (prim. prvi odstavek 56.a člena ZIZ). Iz tega razloga dolžnika ni mogoče šteti kot tretjega.

7. Ne glede na vse pa tudi zakon ne daje možnosti, da se dolžnika napoti na pravdo zoper upnika za ugotovitev, da izvršba na določen predmet ni dopustna. Tretji lahko v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna (tretji odstavek 65. člena ZIZ). Ugovor tretjega pa lahko vloži le tisti, ki ni stranka postopka (torej to ni pravno sredstvo dolžnika). Na ugotovitev nedopustnosti izvršbe lahko začne pravdo dolžnik, v primeru, če je sodišče o ugovoru odločalo na podlagi dejstev, ki so med strankama sporna in se nanašajo na samo terjatev (prim. 59. člen ZIZ). Sodna praksa dopušča začetek pravde na nedopustnost izvršbe tudi v primeru, ko je dolžnik v ugovoru uveljavljal impugnacijski razlog (npr. da terjatev ni prešla na izvršilnega dolžnika), to je tistih, ki kljub obstoju terjatve preprečujejo izvršbo, če se ti vsaj posredno zadevajo samo terjatev (prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 250/2009 z dne 23. februar 2012 in sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1167/2018 z dne 22. maj 2019).

8. Ker torej sodišče ni imelo zakonske podlage za odločitev, ki jo je sprejelo v 2. točki izpodbijanega sklepa, je bilo potrebno utemeljeni pritožbi upnika ugoditi in sklep v tem delu razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Upnik je s pritožbo uspel, zato mu je dolžnik dolžan povrniti stroške povezane s pritožbo (38. člen ZIZ). To so stroški sestave pritožbe v višini 400 točk in 22% DDV, skupaj torej 292,80 EUR.