Supreme Court dismisses appeal request for leave of appeal due to failure to meet admissibility criteria under ZPP. The court rejected the request because the applicant could not demonstrate a violation of the right to be heard or a significant procedural error. Consequently, the lower court's decision upholding the dismissal of the non-property damage claim stands. The applicant's arguments regarding witness testimony and payment orders were deemed insufficient to justify a review. The court applied the strict admissibility requirements of the Civil Procedure Act to maintain legal certainty. This case highlights the high threshold for granting leave of appeal in civil proceedings. The decision reinforces the principle that procedural errors must be substantial to warrant appellate review.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika, da mu je toženec dolžan plačati odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 11.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne vložitve tožbe ter da mu je v istem roku dolžan povrniti pravdne stroške, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Hkrati je tožniku naložilo, da tožencu povrne njegove pravdne stroške.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje. Obrazložilo je, da tožnik ni zmogel zadostiti dokaznemu bremenu, da ga je toženec napadel.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožeča stranka vlaga predlog za dopustitev revizije. Izpostavlja vprašanja, ki bi naj bila pomembna: Ali je sodišče kršilo tožnikovo pravico do izjave oziroma je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s tem, ko ni ugodilo tožnikovemu predlogu za postavitev novega izvedenca medicinske stroke? Ali je drugostopenjsko sodišče kršilo tožnikovo pravico do izjave in s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb ZPP po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP s tem, ko je v točki 13 obrazložitve zapisalo, da prepisa zvočnega posnetka z dne 13. 11. 2018 nista razvidni vprašanji, ki bi jih naj pooblaščenec tožnika postavil izvedencu, tj. glede možnosti, da je toženec tožnika hotel stisniti za vrat, kot je to storil že A. A., ter kako je mogoče, da tožnik toženca ni pičil večkrat na več mestih, čeprav sta ti dve vprašanji iz citiranega prepisa zvočnega posnetka razvidni? Ali je sodišče kršilo določbo 224. člena ZPP in posledično zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP s tem, ko je štelo, da vsebina javne listine – to je plačilnega naloga z dne 3. 7. 2014 ni resnična, oziroma ko je štelo, da sodišče v pravdnem postopku na pravnomočen plačilni nalog ni vezano? V kolikor je imel toženec pravico izpodbijati vsebino plačilnega naloga z dne 3. 7. 2014, ali je toženec v tem primeru uspel z dovolj visokim dokaznim standardom izpodbiti domnevo, da vsebina plačilnega naloga z dne 3. 7. 2014 ni resnična?

4. Predlog ni utemeljen.

5. Ker niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog tožeče stranke zavrnilo.

6. Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).