Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep Cp 23/2021 ECLI:SI:VSRS:2021:CP.23.2021 AI generated

Appeal against annulment dismissed; court cannot review substantive assessment of first-instance court's failure to answer fully.

Case Number VSRS Sklep Cp 23/2021
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court dismissed the appeal against the annulment of the first-instance judgment, confirming the lower court's decision. The appellant argued that the appellate court should have allowed the case to proceed to a full retrial on the merits. The court held that under Article 357a of the Civil Procedure Act, it cannot substitute its own substantive assessment for the appellate court's finding that the first-instance court failed to address the claimant's objections regarding the total amount of claims.

Legislator headnote

AI generated

Article 357a paragraph 4 of the Civil Procedure Act; The Supreme Court is bound by the appellate court's substantive assessment that the first-instance court did not fully address the claimant's objections, rendering the annulment grounds correct rather than grounds for remittal.

Keywords

AI generated
Civil Procedure Act substantive assessment annulment of judgment appellate review total amount of claims procedural violation remittal of case

Cited Legislation

AI generated
Article 357a paragraph 4 of the Civil Procedure Act
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

V postopku po 357.a členu ZPP ni dopustno posegati v vsebinsko presojo, ali je pritožbeno sodišče pravilno presodilo, da sodišče prve stopnje o ugovoru tožene stranke glede celotne višine zahtevkov ni vsebinsko odgovorilo. Na predpostavko, da je procesna kršitev, ki je narekovala razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, podana, je Vrhovno sodišče vezano. Ob takšni predpostavki se izkaže, da je vprašanje o višini vseh treh samostojnih zahtevkov v celoti odprto. Gre torej za zaokroženo dejansko in pravno celoto. Čim je tako, so razlogi pritožbenega sodišča, ki utemeljujejo razveljavitev izpodbijane sodbe, namesto njene spremembe, pravilni. Zato je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (četrti odstavek 357.a člena ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožniki v tej pravdi uveljavljajo zavarovalnino na podlagi sklenjenih kasko pogodb s toženo stranko. Sodišče prve stopnje se je ukvarjalo predvsem z vprašanjem, ali zahtevana zavarovalnina po treh pogodbah ustreza običajnim krajevnim cenam. Nato je njihovemu zahtevku ugodilo tako, da zavarovalnine ustrezajo krajevno običajnim cenam.

2. Pritožbeno sodišče je odločalo o pritožbi toženke zoper ugodilni del sodbe. Pritožbi je ugodilo, ker je pritrdilo pritožničinemu očitku, da sodišče prve stopnje ni odgovorilo na pomemben ugovor toženke. Šlo naj bi za ugovor, da tožniki niso predložili nobenih listin in dokazov, ki bi izkazovali stroške popravila vozil oz. zamenjavo delov in s tem povezane materialne stroške po računih izvajalca popravila. Tako je v bistvu presodilo, da je višina vseh treh zahtevkov v celoti odprta. Nato je obrazložilo, da bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku celovito za vsakega tožnika obravnavati cel sklop dejanskih in pravnih vprašanj v zvezi s škodnimi dogodki in v njih nastalo škodo in v tej smeri izvajati tudi dokaze. Pojasnilo je, da te pomanjkljivosti samo ne more odpraviti, ker bi sicer prizadelo pravico strank do pritožbe.

3. Zoper sklep o razveljaviti sodbe sodišča prve stopnje vlaga pritožbo na podlagi 357.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Tožeča stranka trdi, da bi sodišče druge stopnje pomanjkljivost, če že obstaja, lahko samo odpravilo, saj je sodišče izvedlo vse predlagane dokaze s strani obeh pravdnih strank. V nadaljevanju pritožbe oporeka potrebi po reševanju domnevnega ugovora tožene stranke oz. mestoma trdi, da konkretnih ugovorov ta sploh ni podala. V sklepnem delu ponovi, da bi sodišče druge stopnje, če je bilo mnenja, da je obrazložitev pomanjkljiva oz. da se sodišče prve stopnje do katerega odgovorov ni opredelilo lahko samo dopolnilo dokazni postopek oz. bi lahko samo po opravljeni glavni obravnavi (na kateri bi denimo dodatno zaslišalo izvedenca A.) odločilo v zadevi, saj ima za takšno odločitev v spisu dovolj podlage.

4. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in ji nasprotovala. Navaja, da je obseg prezrtih dejanskih in pravnih vprašanj zelo širok, da ta še niso bila predmet obravnave, da gre za dejanske in pravne celote ter bi njihova obravnava zgolj na pritožbeni stopnji toženko lahko prizadela v njeni pravici do pritožbe.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V postopku po 357.a členu ZPP ni dopustno posegati v vsebinsko presojo, ali je pritožbeno sodišče pravilno presodilo, da sodišče prve stopnje o ugovoru tožene stranke glede celotne višine zahtevkov ni vsebinsko odgovorilo. Na predpostavko, da je procesna kršitev, ki je narekovala razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, podana, je Vrhovno sodišče vezano. Ob takšni predpostavki se izkaže, da je vprašanje o višini vseh treh samostojnih zahtevkov v celoti odprto. Gre torej za zaokroženo dejansko in pravno celoto. Čim je tako, so razlogi pritožbenega sodišča, ki utemeljujejo razveljavitev izpodbijane sodbe, namesto njene spremembe, pravilni. Zato je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (četrti odstavek 357.a člena ZPP).