Supreme Court allows review of asset claim verification rejection due to non-existent Sarajevo branch.

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je razlaga 6. člena ZNISESČP v povezavi z 10., 11. in 12. členom ZNISESČP, da se verifikacija starih deviznih vlog zavrne, ker pridobitev terjatve ni bila evidentirana do 1. 12. 2015, torej z določitvijo prekluzivnega roka, glede na dejstvo, da je bilo v zakonu predpisano evidentiranje pri Glavni podružnici Sarajevo, ki sploh ni obstajala niti takrat niti pred uveljavitvijo ZNISEČP, in posledično evidentiranje na zakonsko predpisan način pravočasno sploh ni bilo mogoče, pravilna ter v skladu z namenom, ki ga mora zasledovati zakonodajalec glede na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice Ališić in drugi, št. 60642/08 z dne 16. julija 2014?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je razlaga 6. člena ZNISESČP v povezavi z 10., 11. in 12. členom ZNISESČP, da se verifikacija starih deviznih vlog zavrne, ker pridobitev terjatve ni bila evidentirana do 1. 12. 2015, torej z določitvijo prekluzivnega roka, glede na dejstvo, da je bilo v zakonu predpisano evidentiranje pri Glavni podružnici Sarajevo, ki sploh ni obstajala niti takrat niti pred uveljavitvijo ZNISEČP, in posledično evidentiranje na zakonsko predpisan način pravočasno sploh ni bilo mogoče, pravilna ter v skladu z namenom, ki ga mora zasledovati zakonodajalec glede na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice Ališić in drugi št. 60642/08 z dne 16. julija 2014.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Sklada Republike Slovenije za nasledstvo št. 510-307/2015/5 z dne 23. 5. 2018, s katero je bila tožnikova zahteva za verifikacijo neizplačane stare devizne vloge zavrnjena.

2. Iz obrazložitve sodbe Upravnega sodišča izhaja, da je bila taka odločitev sprejeta, ker tožnik ni dokazal, da je prenos terjatve iz naslova neizplačane stare devizne vloge, ki jo je pridobil na podlagi darilne pogodbe z dne 28. 10. 2013, evidentiral oziroma vsaj poskušal evidentirati v smislu tretjega odstavka 6. člena Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08 (v nadaljevanju ZNISESČP). Po presoji Upravnega sodišča ta določba – če se jo razlaga na način, da je za izpolnitev zahteve po evidentiranju prenosa terjatve pri Glavni podružnici Sarajevo zadoščalo, da je pridobitelj do 1. 12. 2015 s priporočeno poštno pošiljko na naslov Glavne podružnice Sarajevo poslal dokazila o pridobitvi terjatve – ni v nasprotju z ustavnimi pravicami in sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališić in drugi št. 60642/08 z dne 16. julija 2014 (v nadaljevanju sodba ESČP).

3. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Vrhovnemu sodišču je predlagal, naj dopusti revizijo zaradi pomembnega pravnega vprašanja.

4. Predlog za dopustitev revizije je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je predlogu tožnika za dopustitev revizije ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Tožnik namreč v predlogu trdi, da evidentiranje pridobitve terjatve iz naslova neizplačane stare devizne vloge v skladu s tretjim odstavkom 6. člena ZNISESČP ni bilo mogoče (niti na način, kot je sporno določilo razlagalo Upravno sodišče), ker Glavna podružnica že vse od razpada SFRJ ni več obstajala. Zato se kot pomembno pravno vprašanje zastavlja vprašanje razlage tretjega odstavka 6. člena ZNISESČP z vidika primernosti zahteve po evidentiranju terjatve pri Glavni podružnici Sarajevo in njene skladnosti z Ustavo RS in sodbo ESČP, o čemer Vrhovno sodišče še ni odločalo. Hkrati je navedeno vprašanje pomembno za pravno varnost upravičencev, ki so terjatev iz naslova neizplačane stare devizne vloge pridobili na podlagi veljavnega pravnega posla, rešitev tega vprašanja pa bo prispevala tudi k enotni uporabi prava.